Digitalna knjižnica

Andrej Mašera, avtor vodnika ter izkušen poznavalec in zaljubljenec v to čudovito gorsko pokrajino, vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine je zapisal takole: »Ko sem davnega leta 1961 prvič vstopil v kraljestvo Dolomitov, si nisem mogel niti v sanjah predstavljati, da bom te prelepe gore tako močno vzljubil, da jih bom potem še ničkolikokrat obiskal in napisal o njih celo izbirni vodnik. Če bo ta knjiga koga pritegnila in mu vzbudila željo po obisku Bledih gora in si bo zaželel ponovnih srečanj z njihovimi strogimi strminami kot tudi z mehko toploto, ki jo izžarevajo, bo namen tega dela izpolnjen.«

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Kompass pohodniški zemljevid merila 1 : 50.000 območja Lienških Dolomitov in zahodnega dela Karnijskih Alp z zahodnim delom Zgornje Dravske doline tre delom Lesne (Lesachtal) in Pustriške doline (Pustertal). Zemljevid pokriva območje gora v okolici naselij Kőtschach-Mauthen, Oberdrauburg, Lienz, Ainet, Sillian, Kartitsch, na italijanski strani obmejnih gora pa naselja Timau, Sappada in S. Stefano di Cadore. Zemljevid prikazuje tudi potek Karnijske visoke poti (Karnischer Hőhenweg).

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Turnosmučarski vodnik želi v prvi vrsti prebujati željo po odkrivanju novih belih prostranstev v naši bližnji okolici. Pisan je z mislijo na turnega smučarja, ki je v to dejavnost že bolj ali manj vpeljan in mu morda ponavljanje enih in istih tur že nekoliko preseda. Za tistega, ki raje odkriva, kot da bi vedno znova obiskoval iste cilje.

Peter Muck se v dvaindvajsetih zgodbicah spominja svojih plezalskih prigod, začinjenih s svojevrstno zgodovinsko vrednostjo. V njih opisuje čas takoj po 2. svetovni vojni, ko se je naš alpinizem začel na novo razvijati.

V pretežno karbonatnih Jugovzhodnih Alpah v Sloveniji so kisloljubna travišča v alpinskem pasu redkost in se pojavljajo tam, kjer je apnencu primešan laporovec ali roženec. Tiste, ki smo jih uspeli fitocenološko popisati, lahko uvrstimo predvsem v dva sintaksona: Carici curvulae-Nardetum strictae vaccinietosum gaultherioidis in Sieversio-Nardetum strictae vaccinietosum. Nekoliko nižje, še v gozdnem pasu visokogorske planote Pokljuka, smo podobna travišča našli na majhnih površinah v mraziščnih kotanjah z izpranimi tlemi na apnencu. V njih rastejo značilne vrste različnih subalpinsko-alpinskih združb travišč in snežnih dolinic. Uvrščamo jih v sintakson Homogyno alpinae-Nardetum scorzoneroidetosum croceae.

Planinski zemljevid Kamniško-Savinjske Alpe - 1 : 50.000 obsega območje med Stahovico, Menino planino in Vranskim na jugu ter Železno Kaplo, Peco in Uršljo goro na severu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jezerskim in Krvavcem, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Slovenj Gradec, Šoštanj in Gora Oljka.

Planinski zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora– 1 : 30.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad Zgornjo Savinjsko dolino (Luče, Ljubno, Mozirje), Šaleško dolino (Velenje, Šoštanj, Topolšica, Vinska gora), Slovenj Gradcem in zahodni delom Koroške (Kotlje, Mežica, Črna na Koroškem).

Planinski zemljevid Karavanke - osrednji del - 1 : 50.000 obsega območje med Dovško Babo, Borovljami in Obirjem na severu ter Jelovico, Kranjem in Krvavcem na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jelovico, Radovno in Dovško Babo, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Krvavec, Mrzla gora ter Železna Kapla.