Digitalna knjižnica

Publikacija Naselbinska in stavbna kultura Julijskih Alp predstavlja sintezno poročilo desetletnega raziskovalnega in terenskega dela skupine arhitektov Odprti krog ter sodelovanja z Javnim zavodom Triglavski narodni park, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in lokalnimi skupnostmi. Obravnava stavbno tipologijo območij stalne poselitve v Julijskih Alpah, na zgornjem Gorenjskem in v Zgornjem Posočju. Priročnik je razdeljen na tri vsebinske sklope: pregled splošnih značilnosti poselitve in stavbarstva v Julijskih Alpah, poglobljeno analizo razvoja poselitve, strukturnih značilnosti vasi in stavbnih tipov na območjih zgornje Gorenjske in Zgornjega Posočja ter smernice za načrtovanje poselitve in graditev objektov, ki vključujejo oblikovanje objektov, uporabo gradiv in sodobne tehnične rešitve. Publikacija je namenjena prebivalcem, investitorjem, prostorskim načrtovalcem, projektantom, lokalnim skupnostim in upravljavcem prostora ter spodbuja uporabo preverjenih načel tradicionalne gradnje, prenovo obstoječega stavbnega fonda in ohranjanje lokalnih graditeljskih znanj.

Publikacija predstavlja problem širjenja tujerodnih rastlin v alpskem prostoru ter pomen zgodnjega odkrivanja in ukrepanja za ohranjanje narave. Izšla je v okviru aktivnosti za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst, ki so financirane iz namenskih sredstev za tujerodne vrste Ministrstva za naravne vire in prostor ter Sklada za podnebne spremembe. Vplivi podnebnih sprememb so vse bolj opazni tudi v alpskem svetu, saj se temperature postopno zvišujejo. Med pomembnejše pritiske na naravo sodijo tudi tujerodne vrste – rastline in živali, ki izvirajo iz drugih delov sveta, v novem okolju pa lahko izpodrivajo domorodne vrste in spreminjajo razmere v naravi. Na območju Triglavskega narodnega parka je naseljevanje ali gojenje tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Kljub temu so bile nekatere vrste v naravo vnesene že pred ustanovitvijo zavarovanega območja. Tujerodne vrste so pogosto vnesene zaradi njihove uporabne vrednosti, lepote ali radovednosti – večina kulturnih rastlin na poljih ter številne okrasne rastline na vrtovih so pravzaprav tujega izvora.

Avtorica je predstavila Švicarski narodni park, ki spada v kategorijo IUCN Ia – strogi naravni rezervat, kot enega najstrožje varovanih območij v Evropi. Park temelji na jasni zakonodaji, doslednem spoštovanju pravil in načelu minimalnega poseganja v naravne procese. Obiskovalci se lahko gibljejo le po označenih poteh, prepovedane pa so dejavnosti, kot so nabiranje, kampiranje in uporaba dronov. Avtorica je poudarila pomen kombinacije digitalnega in osebnega informiranja obiskovalcev, vključno s spletnimi stranmi, aplikacijami, družbenimi omrežji, obiskovalnim centrom ter neposrednim stikom z nadzorniki. Pomemben del upravljanja predstavljajo tudi števci obiskovalcev in spremljanje obremenjenosti poti. Posebna pozornost je namenjena doslednemu nadzoru in izvajanju pravil. Nadzorniki izvajajo redne kontrole in ob kršitvah uporabljajo digitalni sistem za izdajanje kazni, s čimer obiskovalci bolje razumejo pomen strogega varstvenega režima.

Predavatelja sta predstavila upravljanje naravnih rezervatov Haute-Savoie v Franciji, kjer se ukrepi močno prilagajajo letnim časom. Pozimi je poudarek na vzpostavljanju in spoštovanju mirnih območij za zaščito divjadi, ko so živali zaradi mraza in pomanjkanja hrane najbolj ranljive. Z informativnimi kampanjami in videovsebinami obiskovalce spodbujajo k odgovornemu gibanju v naravi. Poleti so glavni izzivi prometne obremenitve in bivakiranje. Zato so uvedeni rezervacijski sistemi za kampiranje, omejitve števila šotorov ter okrepljen nadzor na najbolj obremenjenih območjih. Predavatelja sta poudarila, da upravljanje temelji na kombinaciji zakonodaje, nadzora in usmerjene komunikacije, pri čemer je cilj predvsem preprečevanje konfliktov ter zmanjševanje pritiskov na občutljiva območja.

Avtorici sta na primeru italijanskega parka Alpi Marittime predstavili izviren in nekoliko humoren pristop k razumevanju sodobnih obiskovalcev gora. Opisali sta različne profile obiskovalcev – od turnih smučarjev in kolesarjev do uporabnikov dronov, vplivnežev na družbenih omrežjih in pohodnikov s psi. Ob tem sta opozorili na hitro naraščanje števila obiskovalcev v alpskem prostoru ter na vpliv družbenih omrežij, ki lahko usmerjajo tokove ljudi tudi v občutljiva naravna območja. Park zato združuje ozaveščanje, izobraževalne kampanje, jasno komunikacijo pravil in po potrebi tudi nadzor ter kaznovanje, pri čemer uporablja kreativne pristope za nagovarjanje različnih skupin obiskovalcev.

Predavatelja sta predstavila upravljanje obiska v parku Adamello Brenta (Italija). Poseben izziv predstavlja usklajevanje turističnega razvoja z varstvom občutljivih naravnih območij. Park uporablja več ukrepov za upravljanje obiska, med drugim urejanje dostopa v doline z nadzorovanim parkiranjem in plačljivim vstopom, organiziran shuttle prevoz za zmanjšanje prometa ter sistem senzorjev na poteh, ki omogoča spremljanje števila obiskovalcev v realnem času. Zbrani podatki služijo kot zgodnje opozorilo o pritiskih na prostor in pomagajo pri prilagajanju upravljavskih ukrepov. Cilj upravljanja ni le zmanjševanje števila obiskovalcev, temveč predvsem usmerjanje obiska v bolj odporna območja ter zaščita najranljivejših delov parka.

Predstavitev je ponudila širši pogled na delovanje Evropske zveze nadzornikov (European Ranger Federation – ERF), ki povezuje rangerje in organizacije s področja varstva narave po vsej Evropi. Cilj mreže je krepitev strokovnega znanja, mednarodnega sodelovanja ter profesionalizacije poklica nadzornika. ERF izvaja usposabljanja, delovne skupine in mednarodne projekte, ki obravnavajo teme, kot so konfliktno upravljanje, uporaba novih tehnologij ter izmenjava dobrih praks. Posebna pozornost je namenjena tudi krepitvi vloge žensk v poklicu rangerja in podpori mladim strokovnjakom. V predavanju je poudarjeno, da sodobni izzivi varstva narave presegajo meje posameznih držav, zato so mednarodno sodelovanje, izmenjava znanja in skupni standardi ključni za učinkovito upravljanje zavarovanih območij.

Andrej Zdravič je nagrajeni filmski ustvarjalec, ki se je poglobil v podvodno snemanje reke Soče, pomembne naravne vrednote Triglavskega narodnega parka. Njegova pol ure trajajoča video in zvočna instalacija Skrivnosti Soče je na ogled v Informacijsko izobraževalnem središču TNP Dom Trenta, medtem ko skoraj minuto in pol dolgi utrinki iz videoinstalacije prikazujejo le delček tega unikatnega projekta. »Prvi poskusi podvodnega snemanja Soče leta 1987 so me navdihnili, da sem razvil posebno napravo, s katero sem lahko pričaral človekovemu očesu doslej še neznane zorne kote Soče,« je o stalni video instalaciji, ki je nastala leta 1995, dobra tri desetletja kasneje pa je v prenovljeni obliki na ogled v Informacijsko izobraževalnem središču TNP Dom Trenta, zapisal Andrej Zdravič. Filmski ustvarjalec je Sočo na unikatni način posnel v vseh letnih časih. Videoinstalacija je tako »venec pesmi reke Soče. Vsaka pesem razkriva skozi sliko in zvok eno mnogih življenjskih razpoloženj, ki izvirajo iz gibanja in pojavov voda Soče.« Instalacija Skrivnosti Soče se pred obiskovalci Doma Trenta izriše na več televizijskih zaslonih. Koncept programsko temelji na konceptu Time Horizon (Časovno obzorje). Ta koncept je Andrej Zdravič prvič realiziral leta 1993 v instalaciji Water Waves za Exploratorium, muzej znanosti in umetnosti v San Franciscu. Še nekaj besed o avtorju: Andrej Zdravič je leta 1999 je prejel nagrado Prešernovega sklada za video z naslovom V steklu reke, dve desetletji kasneje pa so mu podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. V ustvarjalni karieri Andreja Zdraviča se je zvrstilo blizu 40 filmov in videoinstalacij, med katerimi je tudi tista, ki obiskovalcem Informacijsko izobraževalnega središča TNP Dom Trenta predstavlja doslej neznani in prostemu očesu skriti podvodni svet smaragdne reke.

Spremembe temperature zraka in padavinskega režima postajajo vse bolj očitne po vsej Evropi. Medtem ko pogosto razpravljamo o njihovih neposrednih vplivih, manj znani – a nič manj pomembni – so njihovi sekundarni učinki, kot je vpliv na stabilnost goratih pobočij. Skalni podori so naravni del dolgotrajnih geoloških procesov – posledica tektonike, preperevanja in drugih dogajanj v Zemljini skorji. A čeprav se ti procesi odvijajo zelo počasi, je nastanek skalnega podora pogosto nenaden in nepredvidljiv. Zato se znova in znova postavlja vprašanje: Kaj sproži skalni podor? In kako točno se zgodi? V predavanju je predavateljica predstavila nastanek skalnih podorov in kako hitre temperaturne spremembe povzročajo toplotne šoke ter s tem spremembe napetosti v kamninah, ki vodijo do nastanka podorov. Osvetlila je tudi, zakaj podnebne spremembe, z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, spreminjajo pravila igre – in zakaj je razumevanje teh procesov danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 8. 10. 2025, se uvršča v obeleževanje letošnjega mednarodnega dneva geopestrosti, katerega tema je »Ena Zemlja, mnogo zgodb«. V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

Arhitektura Alp je plod potreb, naravnih danosti in možnosti graditeljev in uporabnikov. Material je kamen in les, kamen za trdnost in obstojnost, les pa za vse, kar je v dotiku z živimi bitji. Arhitektura ni namenjena le človeku, ampak tudi živalim, tako domačim kot divjim. Najštevilčnejši in zato tudi najpomembnejši objekt je seveda hiša, le bivalna ali pa v sklopu z gospodarskim delom, predvsem s kaščo, hlevom, senikom. Velikega pomena so tudi pomožni objekti, kot so sušilnica, vodnjak, ledenica, čebelnjak, kozolec, mlin, žaga, repnica itd. Pastirska arhitektura je v Alpah najvidnejša: namenjena je predvsem pastirjem in sirarjem, skrbi tudi za varnost živine. Je predvsem lesena, skromna, a učinkovita. V naravi se umika pašniku, brežine pa izrablja tako za udobje dostopov kot za razgled, ki zagotavlja nadzor nad čredami. V arhitekturi se kaže vloga človeka tako v detajlu kot v celoti, posebej pa v postavitvi v prostor, kjer se je vedno umikal na rob uporabnega, da je ostalo tisto malo zemlje med skalami za polja in pašnike. Kultura je v Julijskih Alpah že od nekdaj visoka. Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 1. 10. 2025, se uvršča v program Dnevi evropske kulturne dediščine 2025. V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)