Digitalna knjižnica

Po prvi svetovni vojni je Italija zasedla zahodno slovensko ozemlje in ga z rapalsko pogodbo leta 1920 priključila Kraljevini Italiji. Sledila je politika poitalijančevanja, ki je želela iz Slovencev narediti Italijane in jih prevzgojiti v fašističnem duhu. Slovenci so se temu upirali z orožjem, besedo in umetnostjo. Eden ključnih akterjev kulturnega odpora je bil slikar Tone Kralj (1900–1975), ki je s poslikavami cerkva na Primorskem umetniško izražal narodno pripadnost in nasprotovanje fašizmu. Njegovo delo je povezovalo narodno, katoliško in jugoslovansko idejo ter ljudem vlivalo upanje. Predavanje bo osvetlilo, kako je Tone Kralj s svojim ustvarjanjem prispeval k ohranjanju slovenske narodne identitete v času fašizma in druge svetovne vojne.

1. Predavanje: Prof. dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja: RAZISKAVE SEVERNEGA (ALPSKEGA) GAMSA V SLOVENIJI IN EVROPI: VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV IN MEDVRSTNIH ODNOSOV- Na tem predavanju je predavatelj predstavil širšo evropsko perspektivo stanja in trendov v populacijah severnega gamsa (Rupicapra rupicapra), s poudarkom na podvrsti alpskega gamsa (R. r. rupicapra). Poudarek je na predstavitvi različnih dejavnikov (npr. okoljske spremembe, medvrstni odnosi), ki vplivajo na vitalnost populacij in na različne trende med visokogorjem in hribovjem, ki jih zaznavamo tudi v Sloveniji. Poleg pregleda nekaterih zanimivih ugotovitev tujih raziskav predavanje temelji na najnovejših ugotovitvah domačih raziskovalcev, ki v zadnjih letih proučujejo gamsa v slovenskem prostoru, vključno z Julijskimi Alpami in območjem Triglavskega narodnega parka. Med drugim je predavatelj predstavil populacijsko dinamiko vrste, genetske značilnosti severnega gamsa v Sloveniji in na Balkanu, zastopanost vrste v prehrani velikih zveri, spreminjanje oz. variabilnost telesnih mas kot kazalnika stanja populacij ter prostorske razlike v moči (velikosti) rogljev gamsov v Sloveniji. 2. Predavanje: Tilen Hvala, Zavod za gozdove Slovenije: PLENJENJE IN HRANJENJE S PLENOM PRI EVRAZIJSKEM RISU V JULIJSKIH ALPAH- Na tem predavanju predavatelj pove, da evrazijski ris spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. V Sloveniji velja za eno najbolj ogroženih vrst sesalcev, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je s pomočjo GPS ovratnic in uporabo avtomatskih kamer omogočilo spremljanje plenjenja in hranjenja s plenom pri risu na doslej neraziskanem območju. Na območju Julijskih Alp smo terensko pregledali več kot 80 mest uplenitev plena in pridobili informacije o strukturi risjega plena in vrstne pestrosti mrhovinarjev, ki so se pojavili na risjem plenu. Analizirali smo topografske značilnosti mest uplenitev plena in ugotavljali, ali prihaja do izbire določenih habitatnih struktur za uspešnejše plenjenje s strani risa. Povprečen čas iskanja plena in hranjenja na plenu s strani risov v Julijskih Alpah smo primerjali z enakimi podatki za rise v slovenskih Dinaridih in ugotavljali, ali prihaja do razlik med območjema. Predstavljena raziskava je prva, ki je celostno analizirala prehranjevanje in plenjenje risa v slovenskih Alpah in je odprla številna nova raziskovalna vprašanja za proučevanje te skrivnostne mačke.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Serija V smeri prinaša tri navdihujoče zgodbe, povezane s slovenskimi gorami: od alpinistične naveze Nejca Marčiča in Luke Stražarja, prek spominov alpinista Sama Supina, ki je pred leti izgubil brata, do mentorja alpinista Silva Kara, ki znanje predaja mlajši generaciji.

Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?

Zadnji trije ledeniki Julijskih Alp so v kritičnem stanju, so ob čezmejnem obisku gora opozorili strokovnjaki italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente. V sklopu vsakoletne znanstveno raziskovalne pobude »Karavana ledenikov« so se letos ustavili tudi v Triglavskem narodnem parku in Deželnem naravnem parku Julijskih Predalp. Od ledenikov na Kaninu in Triglavu ostajajo le še posamezne zaplate snega in ledu, ledenik na Montažu pa še ohranja temeljne značilnosti.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Predstavi tudi dejstva, pristope, inovacije ter strokovni, etični in nenazadnje ekonomske razmisleke, ki so podlaga uspešnemu varovanju narave in novim pozitivnim premikom k trajnosti planeta.

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.