Digitalna knjižnica

Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.

Po prvi svetovni vojni je Italija zasedla zahodno slovensko ozemlje in ga z rapalsko pogodbo leta 1920 priključila Kraljevini Italiji. Sledila je politika poitalijančevanja, ki je želela iz Slovencev narediti Italijane in jih prevzgojiti v fašističnem duhu. Slovenci so se temu upirali z orožjem, besedo in umetnostjo. Eden ključnih akterjev kulturnega odpora je bil slikar Tone Kralj (1900–1975), ki je s poslikavami cerkva na Primorskem umetniško izražal narodno pripadnost in nasprotovanje fašizmu. Njegovo delo je povezovalo narodno, katoliško in jugoslovansko idejo ter ljudem vlivalo upanje. Predavanje bo osvetlilo, kako je Tone Kralj s svojim ustvarjanjem prispeval k ohranjanju slovenske narodne identitete v času fašizma in druge svetovne vojne.

Vedno več obiska imajo dolina Tamar, Martuljški slapovi, slap Peričnik, Pokljuka, posamezne točke v Bohinju in v dolini Soče, pa tudi Triglav, ki ga po nekaterih ocenah obišče tudi do 70.000 ljudi letno, pri čemer je treba upoštevati, da je obisk zelo zgoščen na lepe dneve. Za nekatere turistične točke so že sprejeli ukrepe za omejitev obiska, razmišljajo pa tudi o tem, da bi omejili dostop do Triglava. Kako o tem razmišlja Majda Odar, vodja informacijsko-izobraževalne službe v javnem zavodu Triglavski narodni park ter poslušalke in poslušalci Prvega?

1. Predavanje: Dr. David Stanković, Nacionalni inštitut za biologijo; SPREMLJANJE PRISOTNOSTI INVAZIVNIH TUJERODNIH VRST NA OSNOVI PRISTOPA Z OKOLJSKO DNK – ŠKOLJKA POTUJOČA TRIKOTNIČARKA. Predevatelj razlaga, da vnos invazivnih tujerodnih vrst predstavlja eno večjih groženj biotski raznovrstnosti. V celinskih vodah Slovenije živi več tujerodnih in invazivnih školjk, med katerimi je tudi potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha), ki je med drugim prisotna v porečju Save vključno z Blejskim jezerom. V Bohinjskem jezeru in na območju Triglavskega narodnega parka potujoča trikotničarka ni zabeležena, vendar zaradi bližine Blejskega jezera obstaja povečano tveganje za naselitev v Bohinjsko jezero. Nacionalni inštitut za biologijo od leta 2021 po naročilu Triglavskega narodnega parka izvaja monitoring za zgodnjo zaznavo potujoče trikotničarke na osnovi pristopa z okoljsko DNK. Namesto, da bi neposredno vzorčili organizme, pri tem razmeroma novem pristopu vzorčimo in zaznavamo kar genetski material, ki ga vrste izgubljajo v okolje. 2. Predavanje: doc. dr. Jurij Trontelj, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani; OSTANKI UČINKOVIN ZDRAVIL V VODAH TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA. Predavatelj razlaga, da v skupino novodobnih kemičnih onesnaževal spadajo tudi zdravilne učinkovine, katerih uporaba zaradi starajočega se prebivalstva nenehno raste. Zanje je značilno, da imajo visoko biološko aktivnost že v zelo nizkih koncentracijah in da so relativno obstojne v različnih pogojih okolja; na netarčne organizme pa lahko delujejo kvarno že pri odmerkih, ki pri človeku še ne bi delovali. Med najbolj izrazite vplive spadajo učinki kemičnih motilcev endokrinega sistema, ki se odrazijo predvsem na občutljivih vrstah vodnih vretenčarjev, kot so dvoživke in ribe. Obisk našega visokogorja raste, z njim pa je povezana tudi obremenitev vodnih virov. V prispevku bodo predstavljene odkrite učinkovine iz vrst analgetikov, kardiovaskularnih zdravil, protimikrobnih zdravil in zdravil za centralni živčni sistem ter poživil.

1. Predavanje: Prof. dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja: RAZISKAVE SEVERNEGA (ALPSKEGA) GAMSA V SLOVENIJI IN EVROPI: VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV IN MEDVRSTNIH ODNOSOV- Na tem predavanju je predavatelj predstavil širšo evropsko perspektivo stanja in trendov v populacijah severnega gamsa (Rupicapra rupicapra), s poudarkom na podvrsti alpskega gamsa (R. r. rupicapra). Poudarek je na predstavitvi različnih dejavnikov (npr. okoljske spremembe, medvrstni odnosi), ki vplivajo na vitalnost populacij in na različne trende med visokogorjem in hribovjem, ki jih zaznavamo tudi v Sloveniji. Poleg pregleda nekaterih zanimivih ugotovitev tujih raziskav predavanje temelji na najnovejših ugotovitvah domačih raziskovalcev, ki v zadnjih letih proučujejo gamsa v slovenskem prostoru, vključno z Julijskimi Alpami in območjem Triglavskega narodnega parka. Med drugim je predavatelj predstavil populacijsko dinamiko vrste, genetske značilnosti severnega gamsa v Sloveniji in na Balkanu, zastopanost vrste v prehrani velikih zveri, spreminjanje oz. variabilnost telesnih mas kot kazalnika stanja populacij ter prostorske razlike v moči (velikosti) rogljev gamsov v Sloveniji. 2. Predavanje: Tilen Hvala, Zavod za gozdove Slovenije: PLENJENJE IN HRANJENJE S PLENOM PRI EVRAZIJSKEM RISU V JULIJSKIH ALPAH- Na tem predavanju predavatelj pove, da evrazijski ris spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. V Sloveniji velja za eno najbolj ogroženih vrst sesalcev, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je s pomočjo GPS ovratnic in uporabo avtomatskih kamer omogočilo spremljanje plenjenja in hranjenja s plenom pri risu na doslej neraziskanem območju. Na območju Julijskih Alp smo terensko pregledali več kot 80 mest uplenitev plena in pridobili informacije o strukturi risjega plena in vrstne pestrosti mrhovinarjev, ki so se pojavili na risjem plenu. Analizirali smo topografske značilnosti mest uplenitev plena in ugotavljali, ali prihaja do izbire določenih habitatnih struktur za uspešnejše plenjenje s strani risa. Povprečen čas iskanja plena in hranjenja na plenu s strani risov v Julijskih Alpah smo primerjali z enakimi podatki za rise v slovenskih Dinaridih in ugotavljali, ali prihaja do razlik med območjema. Predstavljena raziskava je prva, ki je celostno analizirala prehranjevanje in plenjenje risa v slovenskih Alpah in je odprla številna nova raziskovalna vprašanja za proučevanje te skrivnostne mačke.

Spremembe temperature zraka in padavinskega režima postajajo vse bolj očitne po vsej Evropi. Medtem ko pogosto razpravljamo o njihovih neposrednih vplivih, manj znani – a nič manj pomembni – so njihovi sekundarni učinki, kot je vpliv na stabilnost goratih pobočij. Skalni podori so naravni del dolgotrajnih geoloških procesov – posledica tektonike, preperevanja in drugih dogajanj v Zemljini skorji. A čeprav se ti procesi odvijajo zelo počasi, je nastanek skalnega podora pogosto nenaden in nepredvidljiv. Zato se znova in znova postavlja vprašanje: Kaj sproži skalni podor? In kako točno se zgodi? V predavanju je predavateljica predstavila nastanek skalnih podorov in kako hitre temperaturne spremembe povzročajo toplotne šoke ter s tem spremembe napetosti v kamninah, ki vodijo do nastanka podorov. Osvetlila je tudi, zakaj podnebne spremembe, z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, spreminjajo pravila igre – in zakaj je razumevanje teh procesov danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 8. 10. 2025, se uvršča v obeleževanje letošnjega mednarodnega dneva geopestrosti, katerega tema je »Ena Zemlja, mnogo zgodb«. V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

Arhitektura Alp je plod potreb, naravnih danosti in možnosti graditeljev in uporabnikov. Material je kamen in les, kamen za trdnost in obstojnost, les pa za vse, kar je v dotiku z živimi bitji. Arhitektura ni namenjena le človeku, ampak tudi živalim, tako domačim kot divjim. Najštevilčnejši in zato tudi najpomembnejši objekt je seveda hiša, le bivalna ali pa v sklopu z gospodarskim delom, predvsem s kaščo, hlevom, senikom. Velikega pomena so tudi pomožni objekti, kot so sušilnica, vodnjak, ledenica, čebelnjak, kozolec, mlin, žaga, repnica itd. Pastirska arhitektura je v Alpah najvidnejša: namenjena je predvsem pastirjem in sirarjem, skrbi tudi za varnost živine. Je predvsem lesena, skromna, a učinkovita. V naravi se umika pašniku, brežine pa izrablja tako za udobje dostopov kot za razgled, ki zagotavlja nadzor nad čredami. V arhitekturi se kaže vloga človeka tako v detajlu kot v celoti, posebej pa v postavitvi v prostor, kjer se je vedno umikal na rob uporabnega, da je ostalo tisto malo zemlje med skalami za polja in pašnike. Kultura je v Julijskih Alpah že od nekdaj visoka. Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 1. 10. 2025, se uvršča v program Dnevi evropske kulturne dediščine 2025. V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

"Poletje je skoraj prekratko za vse terensko delo, ki se začne maja in konča konec septembra," svoje delovno poletje na kratko opiše mag. Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Z gorami in narodnim parkom je povezana že od otroških let in tedanjega prvega vzpona na Triglav, zato ni nenavadno, da jo je tja vleklo tudi po študiju, ko je bila pripravljena poprijeti za vsakršno delo. Zdaj so njeno delo projekti, povezani z varstvom narave v Triglavskem narodnem parku, zadnja leta pa se največ ukvarja s travniki in projektom Life for Seeds. V tokratnem podkastu V imenu narave o obnovi vrstno bogatih travnikov, sodelovanju s kmeti, košnji in letošnjem poletju, o primeru dobre prakse na množično obiskani Slemenovi špici, pa tudi o še vedno neobljudenih vrhovih parka, kjer prej srečaš gamsa kot človeka.

V Triglavskem narodnem parku imamo vsaj 200 izvirov, ki s svežo vodo polnijo številne vodotoke. V tem krhkem okolju je kakovost vode nujno natančno spremljati, saj iz podatkov lahko razberemo dolgoročne trende, ki bi lahko porušili naravno ravnovesje. Raziskovalci TNP zato trikrat na leto vzorčijo vodo na devetih izvirih in v enem visokogorskem jezeru. V Xkurziji smo se jim pridružili pri odvzemu vzorcev na treh izvirih - povzpeli smo se tudi nad mogočni slap Savica.

V Trenti poekajo tradicionalni Belarjevi dnevi, ki jih organizira javni zavod Triglavski narodni park. Po zgornjem delu Soške poti se bo danes in jutri sprehodilo več kot 800 petošolcev biosfernega območja Julijske Alpe. Na terenu spoznavajo naravo, kulturo in zgodovino Julijskih Alp. Na pohodu v Trenti jih je ujela Mariša Bizjak.

Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)