Digitalna knjižnica

HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Ker je bil Prvi na terenu v Bohinju, smo v oddajo Sobotno branje povabili nekoga, ki sicer živi v Mojstrani, a se ima za Bohinjca. To je Joža Mihelič, profesor športne vzgoje, alpinist, naravovarstvenik, fotograf in turni smučar. Vprašaj goro so njegovi planinski spomini, v katerih so s pisateljsko žilico, ki so jo očitno – poleg alpinistične – imeli v njegovi družini, zapisani drobci iz njegovega otroštva in mladosti. V ospredju so odraščanje v Bohinju, sklepanje prijateljskih vezi, naklonjenost do gora in narave, spomini na prve pohodniške in alpinistične podvige ter ljudje, ki so zaznamovali njegovo življenje. Pred mikrofon je avtorja povabila Špela Šebenik. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnem jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih.

Oddaja Dobro jutro, v kateri je govora o nabiralništvu v Tiglavskem narodnem parku.

The Julian Alps, spanning the border between Slovenia and Italy, are a remarkable example of transboundary cooperation in biodiversity conservation. The interviews and focus group we organized with the main stakeholders in the area allowed the TRANSNATURE consortium to uncover the main characteristics of this transboundary cooperation.

»Skupaj se učimo. Bistveno je, da vemo drug za drugega. Človeški, topel pristop do kogarkoli je zelo pomemben.« To so poudarki tokratnega podkasta Na robu teme je svetloba, v katerem gostimo Marjeto Albinini iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V pogovoru slišimo, zakaj sta se povezala JZ Triglavski narodni park in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, kateri projekti so plod tega sodelovanja in kako pomembno je tudi osveščanje zaposlenih, kako pristopiti do obiskovalcev z oviranostmi. Lepo vabljeni k poslušanju!

Lucija Gartner, geografinja in etnologinja po izobrazbi, je na Planini v Lazu, na nadmorski višini 1560 metrov, pastirica in majerca.

Spletna stran Earth Nullschool prikazuje interaktivno vizualizacijo globalnih vremenskih podatkov v realnem času. Uporablja podatke iz vremenskih modelov za prikaz vetrov, temperatur, vlažnosti, pritiska, oceanskega toka in drugih atmosferskih pojavov.

Spletna stran AQICN ponuja interaktivni zemljevid kakovosti zraka po vsem svetu. Podatki o onesnaženosti zraka (PM2.5, PM10, NO2, O3 itd.) so prikazani v realnem času in pridobljeni iz uradnih merilnih postaj. Uporabniki lahko preverijo indeks kakovosti zraka (AQI) za določene lokacije ter spremljajo trende in zgodovinske podatke. Stran je uporabna za vse, ki jih zanima vpliv onesnaženja zraka na zdravje in okolje.