Digitalna knjižnica

V članku so predstavljena visokogorska travišča zahodnega Pohorja. Prikazan je njihov razvoj od srednjeveškega obdobja in začetka industrijske dobe do danes. Izpostavljeno je obdobje po drugi svetovni vojni, ko se je opustila košnja in so se planje začele zaraščati. Zaradi njihovega izrednega krajinskega in naravovarstvenega pomena potekajo od leta 1995 različni projekti za njihovo ohranitev. V zaključnem delu je predstavljen primer monitoringa ogrožene vrste metulja borovničevega mnogooka (Plebejus optilete). Njegova številčnost in razširjenost v zadnjih letih močno upadata. Avtor domneva, da je vzrok upadanja njegove populacije v slabšanju habitata ter podnebnih spremembah.

Območje današnjega čezmejnega Geoparka Karavanke zaznamuje pestra geološka zgradba. Izjemna geopestrost je bila osnova za idejo o čezmejnem sodelovanju 14 slovenskih in avstrijskih občin ter ostalih deležnikov s področja regionalnega razvoja in naravne ter kulturne dediščine. Začetne aktivnosti za vzpostavitev čezmejnega Geoparka Karavanke, ki je leta 2013 postal del Evropske in Globalne mreže geoparkov, leta 2015 pa dobil naziv Karavanke UNESCO Globalni Geopark, segajo v leto 2007. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave je Karavanke Globalni UNESCO Geopark prepoznal kot orodje za uspešno varovanje geopestrosti in narave nasploh. Tako že od samega začetka sodeluje in spodbuja aktivnosti na področju varovanja narave, naravnih vrednot in geopestrosti. Z namenom prebuditi zavedanje o pomenu ohranjanja narave na primeru geopestrosti skupaj s partnerji razvijamo vzgojno-izobraževalne programe in vanje vključujemo vsebine varstva narave, bio- in geopestrosti. Sodelujemo pri nastanku doživljajske in interpretacijske infrastrukture za usmerjanje obiskovalcev ter spremljamo trajnostni razvoj območja. Z dobro komunikacijo smo pridobili ugled ter številna partnerstva za sodelovanje in podporo pri udejanjanju našega poslanstva.

Planinski zemljevid Triglavski narodni park - 1:50.000 obsega območje med Svetimi Višarjami, Kranjsko Goro in Golico na severu ter Kobaridom, Zatolminom in Podbrdom na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča s Kobaridom, Bovcem in Svetimi Višarjami, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Jesenice, Bled in Ratitovec.

Biografija priznanega avstrijskega alpinista Paula Preussa ki je dosegel mednarodno prepoznavnost tako s svojimi izjemnimi solo vzponi kot z zagovarjanjem etično »čistega« alpinizma brez vsakršnih tehničnih pripomočkov. Mladi avstrijski plezalec je na začetku dvajsetega stoletja naredil popolno revolucijo v plezanju in alpinizmu. Še danes njegova zgodba navdušuje in navdihuje plezalce po celem svetu. Od Dunaja in Münchna, svetovljanskih predvojnih mest, do najimpresivnejših alpskih sten; od bolnega otroka do izurjenega športnika, ki je postal prvi profesionalni plezalec v zgodovini, nam David Smart odkrije neverjetno življenjsko zgodbo Paula Preussa, ki je bil tako zgled kot predmet polemik.

Emilio Comici sodi med pionirje in virtuoze šeste stopnje in velikane, ki so pomembno zaznamovali zgodovino alpinizma. V obdobju med obema vojnama je uvajal nove tehnike in pristope k plezanju, načrtno treniranje v domači Glinščici pa je botrovalo izjemnemu plezalskemu nivoju ter posledično vrsti drznih prvenstvenih smeri, kot so Comici – Benedeti v severni steni Civete, Rumeni raz v Mali Cini in epska smer Comici – Dimai v Veliki Cini, ki jo je zaradi spora z bratoma Dimai leta 1937 celo soliral v izjemnem času 3 ur in 15 minut.

Olga Kolenc se v svojem knjižnem prvencu Poti do kamnitih src spominja svojih obiskov manj obiskanih poti vzdolž hribov in gora ob zahodni slovenski meji. Poti ob meji z Italijo so bile do vstopa Slovenije v Evropsko unijo zaradi strogega mejnega režima zapostavljene in še redkeje obiskane kot dandanašnji. Avtoričina doživetja ne temeljijo le na klasični pripovedi o lepotah gora, predgorij in Krasa. V njih se prepletajo tudi intimnejše in hkrati univerzalnejše razsežnosti, ki so prisotne ob večnih iskanjih v nas samih. Na poti Olga išče celoto, vezna nit je človek, ki naseljuje ta prostor. Gora ni samo gora, temelji so ji predgorja, doline in reke, ki iščejo vsaka svojo pot.

Planinsko-zgodovinski vodnik Po poteh XIV. divizije, je posebnost. V njem so opisane poti in dostopi, ki so jih prehodili partizani na zgodovinskem pohodu. Poleg pohodniških in planinskih informacij vsebuje tudi zgodovinska dejstva in resnične zgodbe, zato bomo kraje in vrhove doživeli drugače kot bi jih sicer. Spoznali bomo vso širino slovenskega partizanstva v drugi svetovni vojni, in to v povezavi z današnjim svetom.

Fitocenološko smo preučili združbe nekaterih izvirov na karbonatni podlagi v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami drugod v Alpah jih uvrščamo v novo asociacijo Saxifrago robustae-Palustrielletum commutati in v dve subasociaciji: -violetosum biflorae (v glavnem v subalpinskem pasu) in -saxifragetosum sedoidis (v glavnem v alpinskem pasu). Sestoji opisane združbe sodijo v Natura 2000 habitatni tip Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) in jih za zdaj človek neposredno v glavnem ne ogroža.

Fitocenološko smo raziskali rastišča vrste Carex bicolor na edinih do zdaj znanih nahajališčih v Julijskih Alpah, v zgornjem delu Dolini Triglavskih jezer. Popisali smo jo v različnih alpinskih združbah, ki večinoma sodijo v razred Scheuchzerio-Caricetea fuscae in v red Caricetalia davallianae. Kot novo smo opisali asociacijo Caricetum bicolori-frigidae, ki jo uvrščamo v zvezo Caricion atrofusco-saxatilis in je za zdaj edina združba iz te zveze v Sloveniji.

V prispevku so opisani dogodki, ki so vodili k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, in osebe, ki so bile za ustanovitev najbolj zaslužne. Prispevek je objavljen v reviji Trdoživ.

Opisujemo nova nahajališča dveh redkih in varstveno pomembnih vrst slovenske flore v južnih Julijskih Alpah (Tolminsko-Bohinjsko in Krnsko pogorje). Sestoje mediteranske vrste Adiantum capillus-venerisv Kneški grapi pod Masovnikom (Kneške Ravne) na nadmorski višini približno 570–600 m uvrščamo v novo varianto Eucladio-Adiantetum hymenostylietosum recurvirostrivar. Astrantia carniolica. Endemit in evropsko varstveno pomembna vrsta Moehringia villosaima pri slapu Curk v povirju Kozjaka pod Krnčico, kjer uspeva v sestojih variante Campanulo carnicae-Moehringietum villosaevar. Paederota luteado zdaj najbolj severozahodno nahajališče v celotnem območju razširjenosti.

Plazovi v Posočju, plazovni bilten in snežne padavine v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti