Digitalna knjižnica

A major feature of the Anthropocene is the drastic increase in global soil erosion. Soil erosion is threatening Earth habitability not only as soils are an essential component of the Earth system but also because societies depend on soils. However, proper quantification of the impact of human activities on erosion over thousands of years is still lacking. This is particularly crucial in mountainous areas, where the highest erosion rates are recorded. Here we use the Lake Bourget catchment, one of the largest in the European Alps, to estimate quantitatively the impact of human activities on erosion. Based on a multi-proxy, source-to-sink approach relying on isotopic geochemistry, we discriminate the effects of climate fluctuations from those of human activities on erosion over the last 10,000 years. We demonstrate that until 3800 years ago, climate is the only driver of erosion. From that time on, climate alone cannot explain the measured rates of erosion. Thanks to an unprecedented regional paleoenvironmental reconstruction, we highlight that the development of pastoralism at high altitudes from the Bronze Age onwards and the extension of agriculture starting in the Middle Ages were key factors in the drastic increase in erosion observed in the Alps.

Planinski zemljevid Pohorje, merila 1 : 50.000, zajema območje celotnega Pohorja in večjega dela obmejnega Kozjaka. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS (2024).

Planinski zemljevid Ratitovec in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad dolino Selške Sore. Prvaki tega območja so vsekakor Ratitovec, vrhovi nad Soriško planino, Porezen, Blegoš, Stari vrh in hišni vrh Škofje Loke - Lubnik.

Andrej Mašera, avtor vodnika ter izkušen poznavalec in zaljubljenec v to čudovito gorsko pokrajino, vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine je zapisal takole: »Ko sem davnega leta 1961 prvič vstopil v kraljestvo Dolomitov, si nisem mogel niti v sanjah predstavljati, da bom te prelepe gore tako močno vzljubil, da jih bom potem še ničkolikokrat obiskal in napisal o njih celo izbirni vodnik. Če bo ta knjiga koga pritegnila in mu vzbudila željo po obisku Bledih gora in si bo zaželel ponovnih srečanj z njihovimi strogimi strminami kot tudi z mehko toploto, ki jo izžarevajo, bo namen tega dela izpolnjen.«

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Kompass pohodniški zemljevid merila 1 : 50.000 območja Lienških Dolomitov in zahodnega dela Karnijskih Alp z zahodnim delom Zgornje Dravske doline tre delom Lesne (Lesachtal) in Pustriške doline (Pustertal). Zemljevid pokriva območje gora v okolici naselij Kőtschach-Mauthen, Oberdrauburg, Lienz, Ainet, Sillian, Kartitsch, na italijanski strani obmejnih gora pa naselja Timau, Sappada in S. Stefano di Cadore. Zemljevid prikazuje tudi potek Karnijske visoke poti (Karnischer Hőhenweg).

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Turnosmučarski vodnik želi v prvi vrsti prebujati željo po odkrivanju novih belih prostranstev v naši bližnji okolici. Pisan je z mislijo na turnega smučarja, ki je v to dejavnost že bolj ali manj vpeljan in mu morda ponavljanje enih in istih tur že nekoliko preseda. Za tistega, ki raje odkriva, kot da bi vedno znova obiskoval iste cilje.

Peter Muck se v dvaindvajsetih zgodbicah spominja svojih plezalskih prigod, začinjenih s svojevrstno zgodovinsko vrednostjo. V njih opisuje čas takoj po 2. svetovni vojni, ko se je naš alpinizem začel na novo razvijati.

Acidophytic alpine mat-grass swards are rare in the alpine belt of the predominantly calcareous Southeastern Alps of Slovenia, mostly occurring where limestone is admixed with marlstone or chert. Those for which we were able to make phytosociological relevés can be classified mainly into two syntaxa: Carici curvulae-Nardetum strictae vaccinietosum gaultherioidis and Sieversio-Nardetum strictae vaccinietosum. At slightly lower elevations, in the forest zone of the subalpine plateau Pokljuka, we found similar swards occupying small areas in frost hollows with luvisol on limestone. They include character species of various subalpine-alpine sward and snow bed communities and are classified into the syntaxon Homogyno alpinae-Nardetum scorzoneroidetosum croceae.