Digitalna knjižnica

S hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) smo 603 fitocenoloških popisov bukovih gozdov na zdajšnji gozdni meji, večinoma iz Julijskih Alp in Trnovskega gozda (vključili smo tudi popise iz Karavank in Kamniških Alp), razdelili v 32 skupin. Na podlagi njihove analize in primerjave z do zdaj opisanimi podobnimi (alti) montansko-subalpinskimi bukovimi združbami smo večino popisov uvrstili v asociacijo Polysticho lonchitis-Fagetum in v naslednje njene nove subasociacije: ericetosum carnea, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum luzuloidis, calamagrostietosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum in več novih variant. Nadmorska višina preučenih sestojev je najbolj pogosto med 1400 m in 1550 m (zgornja meja je 1660 m), uspevajo v vseh legah, pogosto na strmih in zelo strmih pobočjih, predvsm na apnencu in dolomitnem apnencu, talni tip je večinoma rendzina. So vrstno bogati (povprečno 61 vrst na popis, skupno več kot 500 praprotnic in semenk) in imajo veliko skupnih vrst s sestoji asociacij Rhododendro hirsuti- Fagetum in Rhodothamno-Laricetum.

Zemljevid Jezersko - 1 : 25.000 obsega območje občine Jezersko, ki je idealno izhodišče za obiskovanje priljubljenih gorniških ciljev kot so Grintovec, Rinke, Velika Baba, Ledinski vrh, Pristovški Storžič, Virnikov Grintovec, Storžič in mnogi drugi. Območje ponuja še mnogo izletniških ciljev, primernih tudi za družine z mlajšimi otroki: sprehod po dolinah Ravenske in Makekove kočne, izlet do partizanske bolnice, izvira kisle vode, Ankovih slapov, Stare cerkve, lovske koče pod Velikim vrhom, skladov lehnjaka in še in še.

Planinski zemljevid Kamnik in okolica - 1 : 25.000 je najboljši za raziskovanje vrhov in poti nad Kamniško Bistrico in Tuhinjsko dolino ter še vedno živih in očarljivih planin Velike planine, Menine planine in južnega dela Dleskovške planote. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške in planinske točke s številnimi kamniškimi hišnimi vrhovi in znamenitostmi.

Planinski zemljevid Julijske Alpe – 1 : 50.000 praktično celotno območje visokogorja Julijskih Alp. Zahodni rob zemljevida se konča s Fojdo, Dunjo in Tabljo v Italiji, Bledom in Sorico na vzhodu, medtem ko severni rob določajo Karavanke, južnega pa Baška grapa, s Tolminom in Matajurjem.

V Julijskih Alpah smo na že znanih (Mangart, Malo polje, Zeleno jezero, Blehe pod Šoštarjem) in tudi nekaterih novih nahajališčih (Loška Koritnica, Bavh, Spodnji Lepoč, Mlinarica, Konjska planina, Mali Babanski Skedenj) popisali sestoje ob subalpinsko-alpinskih izvirih in povirjih, v katerih med cevnicami pogosto prevladuje vrsta Carex frigida. Uvrstili smo jih v naslednje asociacije: Saxifrago aizoidis-Caricetum ferrugineae, Caricetum davallianae s. lat., Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Carici frigidae- Petasitetum albi (zveza Adenostylion alliariae) in Palustriello decipientis-Caricetum frigidae (zveza Cratoneurion). Slednji dve asociaciji smo opisali kot novi in pri drugi na podlagi primerjav s podobnimi združbami ob gorskih izvirih razpravljali o najbolj ustrezni uvrstitvi v višje sintaksonomske enote.

Gre verjetno za najpopolnejši izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji.

Knjiga, ki je nastajala sedem pravljičnih let, raziskuje svet v zamejstvu, naredi krog po robu, ki je kot vmesni prostor; ne le med državami, ampak tudi med resnico in legendami. To je pripoved o etnologiji, arhitekturi, umetnosti, zgodovini, antropologiji, botaniki, geografiji in najpomembnejši vedi od vseh, radovednosti. Avtorica hodi po osamljenih poteh, za katere se včasih zdi, kot da vodijo v neke druge svetove, kot da skozi njih vstopa v drugo dimenzijo, v preteklost, v starodavnost, v višave, v podzemlje.

V turobnem jutru zgodnjega poletja se po znameniti bohinjski progi z vlakom peljem v službo na Primorsko. Živahno je tokrat v vagonu in prisluhnem. Slišim imena Stržišče, Znojile, Obloke, Grahovo, Podmelec … Ali veste, kje je to? Tam nekje nad pozabljeno Baško grapo. Skupinica z navdušenjem pripoveduje o svoji hoji po Juliani. Danes je pred njimi etapa Grahovo–Most na Soči. Lepo z vlakom z Bleda in tako načrtujejo tudi vrnitev v poznem popoldnevu.

V vodniku je opisanih 76 najpomembnejših in najzanimivejših plezalnih poti v Sloveniji in zamejstvu, v Zahodnih Julijskih Alpah in na avstrijski strani Karavank.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje: Bohinjsko jezero z Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Bohinjsko-Tolminski greben med Bogatinom in Soriško planino, del Pokljuke južno od glavne ceste, Fužinske planine, Dolino Triglavskih jezer in Komno.

Zavarovana območja narave v Alpah

V alpinskem pasu Julijskih Alp (ledeniška krnica Na jezerih pod Velikim Rokavom, Jarečica, Mangartsko sedlo in Prodi pod Mangartom ter Plešivec v Loški steni) smo fitocenološko in ekološko preučili vegetacijo snežnih dolinic s prevladujočimi cvetnicami Salix herbacea, Luzula alpinopilosa, Gnaphalium supinum, Soldanella pusilla in Salix retusa ter številnimi mahovnimi vrstami. Na podlagi primerjave s podobnimi združbami snežnih tal v Centralnih, Vzhodnih in Južnih Alpah smo opisali novo asociacijo Salicetum retuso-herbaceae, ki jo uvrščamo v zvezo Salicion herbaceae in razred Salicetea herbaceae. Ugotovili smo več različnih razvojnih stopenj rastja na snežnih tleh na mešani karbonatno-silikatni podlagi, ki jih vrednotimo kot variante, le v dveh popisih tudi inicialno asociacijo Polytrichetum sexangularis.