Digitalna knjižnica

Slovenci se radi pohvalimo s pokrajinsko pestrostjo svoje države, še posebej pa poudarjamo strateško lego med Sredozemljem, Alpami, Srednjo Evropo in Vzhodom. Temu primerna je naša zgodovinska dediščina, saj so vse od pradavnine takšne in drugačne skupine potovale tu čez ter za seboj puščale razne sledi – od kulturnih, materialnih, jezikovnih do genetskih. Te sestavljajo našo skupno kulturno dediščino. Na podoben način obravnavamo tudi zapuščino prve polovice 20. stoletja.

Še nedolgo nazaj smo se lastniki klasičnih telefonov pred planinsko turo najprej usedli za računalnik, preverili vremensko napoved, nato je sledilo brskanje po pohodniških ali plezalnih vodnikih, in če je bilo območje neznano, je sledilo še iskanje po zemljevidu.

485 fitocenoloških popisov macesnovih gozdov iz Jugovzhodnih Alp smo s hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) razdelili v 25 skupin. Na podlagi njihove analize smo opisali naslednje nove subasociacije: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridestosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae in sorbetosum ariae. Izbrana metoda je zadovoljivo zaznala razlike med macesnovimi stadiji na potencialnih rastiščih subalpinskih smrekovih in bukovih združb ter macesnovimi gozdovi na zgornji gozdni meji, prav tako razlike med začetnimi (inicialnimi) stopnjami macesnovja na zgornji meji uspevanja gozda in bolj stabilnimi razvojnimi stopnjami na bolj razvitih tleh na pomolih in policah nad zgornjo mejo uspevanja bukve. Macesnovi gozdovi so najbolj pogosti v višinskem pasu med (1500) 1600 m in 1800 (1900) m, na osojnih legah in na strminah nad 30°. So eden izmed najbolj ohranjenih gozdnih tipov v Jugovzhodnih Alpah, na manjših površinah (Macesnje nad dolino Belega potoka v Julijskih Alpah) celo pragozdovi in imajo izjemno biotopsko vlogo.

Nov planinski zemljevid Storžič in Košuta - 1 : 25.000 sledi novim izdajam Krnskega pogorja, Jalovca in Mangarta, Triglava, Grintovcev, Bohinja in Stola. Razločno in sodobno prenovljeni zemljevid je pripomoček s katerim se lahko v gore nad Tržičem, Zgornjim Jezerskim, Golnikom in Begunjami na Gorenjskem odpravite bolje pripravljeni.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje nad Kamniško Bistrico, Robanovim kotom, Logarsko dolino, Matkovim kotom, Jezerskim in Kokro. Povzpnite se na Grintovec, Kočne, Skuto, Ojstrico, Planjavo, Mrzlo goro, Raduho, Veliko Planino, Strelovec ali Krofičko.

V Triglavskem pogorju, predvsem na pobočjih in planotah zahodno od Triglava (Glava v Zaplanji, Vrh Zelenic) smo našli nova nahajališča treh redkih vrst v flori Sloveniji, Crepis terglouensis, Cerastium uniflorum in Geum reptans in fitocenološko popisali njihova rastišča. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami, v katerih uspevajo omenjene vrste drugod v Vzhodnih in Jugovzhodnih Alpah, smo opisali dve novi asociaciji Crepido terglouensis-Potentilletum nitidae (zveza Thlaspion rotundifolii) in Saxifrago carniolicae-Cerastietum uniflorae (zveza Arabidion caeruleae).

Alpska kislica (Rumex alpinus L.) je nitrofilna rastlina, ki ima rada vlažna, osončena in s hranili bogatejša tla. V subalpinskem in alpinskem pasu je naravno prisotna predvsem ob vodnih izvirih, pojavlja pa se tudi na planinah z živino, kjer je obremenjenost tal z dušikom zaradi neustrezno vodene paše zelo velika. Na planini Korošica alpska kislica v monokulturnih sestojih prerašča že okrog 5 ha površin in se še širi. Na ta način se ne izgubljajo le pašne površine, temveč se spreminjajo tudi naravovarstveno pomembni habitati. Alpsko kislico smo odstranjevali s šestimi naravnimi metodami. Ocenili smo finančne posledice monokultur alpske kislice. Podajamo predloge za trajnostno rabo pašnih planin z omejevanjem pojavljanja in širjenja alpske kislice.

This article determines which landforms attract people the most and whether one can speak of collective patterns in the aesthetic evaluation of a landscape. It therefore concerns enjoying the beauty offered by a more or less reshaped natural environment. This study is based on the Triglav Lakes Valley (Dolina Triglavskih jezer) in Slovenia which, due to the few man-made changes introduced there, includes hardly any anthropogenic »unnecessary noise.« The online survey included more than six hundred people and used photos of various landforms. Lakes were found to be the most attractive to the respondents, and fractured rock areas were the least attractive.

Cilj diplomskega dela je predstaviti soteskanje kot eno izmed športnih in turističnih dejavnosti, ugotoviti, kako je organizirano v Sloveniji, in to primerjati s stanjem v dveh sosednjih državah. Pozornost je posvečena organiziranosti komercialnega in rekreativnega soteskanja, nadzoru nad izvajalci storitev, vodniškim usposabljanjem in aktualnim vprašanjem o vplivih soteskanja na okolje. Virov, ki bi se nanašali na to tematiko, praktično ni. Nekaj knjižnih vodnikov je na voljo v tujih jezikih, a se v največji meri nanašajo na točno določene soteske. Tako sem si v nalogi pomagal predvsem z zapisi organizacij na spletnih straneh, s podatki, ki sem jih prejel od znancev preko elektronske pošte, in z lastnimi izkušnjami. Po pregledu organiziranosti soteskanja v Sloveniji in po primerjavi s sosednjima državama lahko ugotovim, da je glavni problem v tem, da v nobeni izmed držav ne obstaja en sistem oz. krovna organizacija, ki bi določala smernice za razvoj tega športa, tako na rekreativni kot tudi komercialni bazi. Tako ima vsaka država oz. dejansko vsaka pokrajina v določeni državi svoje posebnosti. Za večjo varnost udeležencev in ne nazadnje za pravilen pristop glede naravovarstvenih zahtev in posebnosti bi bila potrebna centralna organizacija, ki bi določala standarde, po katerih bi potekalo usposabljanje in izvajanje dejavnosti.

Planinski vodnik Zahodne Julijske Alpe opisuje mikaven zahodni del Julijcev, ki se pretežno nahaja na italijanski strani meje. Poleg dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža so v njem opisi nekaterih malo znanih območij, ki do izdaje tega vodnika v slovenščini še niso bila tako podrobno predstavljena in so zato še toliko bolj mamljiva. Razdrapane Naborjetske gore nad divjo dolino Dunje, skriti vrhovi nad Rezijo, samozavestni greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa od ljudi in boga pozabljeni vrhovi zahodno od Strme peči - tako natančnega vodnika zanje ni niti v italijanščini!

Pogovor z Mojco Stubelj Ars.

Opisana je vaskularna flora in vegetacija Pokljuške soteske. Določili smo 5 gozdnih in 1 grmiščno združbo ter 262 taksonov vaskularne flore. Prevladuje srednjeevropska flora s 158 taksoni (60,3 %), ilirske flore je 11 (4,2 %) vrst, zavarovanih vrst je 14 (5,3 %), prisoten je še subendemit Saxifraga burseriana. Gozdne in grmiščno združbo uvrščamo v srednjeevropske fitocenoze, vendar so v nekaterih prisotne širše razširjene jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste.