Digitalna knjižnica

Gre verjetno za najpopolnejši izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji.

Knjiga, ki je nastajala sedem pravljičnih let, raziskuje svet v zamejstvu, naredi krog po robu, ki je kot vmesni prostor; ne le med državami, ampak tudi med resnico in legendami. To je pripoved o etnologiji, arhitekturi, umetnosti, zgodovini, antropologiji, botaniki, geografiji in najpomembnejši vedi od vseh, radovednosti. Avtorica hodi po osamljenih poteh, za katere se včasih zdi, kot da vodijo v neke druge svetove, kot da skozi njih vstopa v drugo dimenzijo, v preteklost, v starodavnost, v višave, v podzemlje.

Strokovno botanično predavanje o alpski možini Vabljeni k poslušanju strokovnega predavanja dr. Petra Skoberneta o Kraljici Alp, eni najlepših gorskih rož. Alpska možina je zavarovana endemična rastlinska vrsta, ki na kamnitih tratah cveti od julija do septembra. Najdete jo lahko tudi ob poteh naravnega botaničnega vrta Črna prst. Hvala vsem, ki imate pozitiven odnos do narave in alpske možine!

V turobnem jutru zgodnjega poletja se po znameniti bohinjski progi z vlakom peljem v službo na Primorsko. Živahno je tokrat v vagonu in prisluhnem. Slišim imena Stržišče, Znojile, Obloke, Grahovo, Podmelec … Ali veste, kje je to? Tam nekje nad pozabljeno Baško grapo. Skupinica z navdušenjem pripoveduje o svoji hoji po Juliani. Danes je pred njimi etapa Grahovo–Most na Soči. Lepo z vlakom z Bleda in tako načrtujejo tudi vrnitev v poznem popoldnevu.

V vodniku je opisanih 76 najpomembnejših in najzanimivejših plezalnih poti v Sloveniji in zamejstvu, v Zahodnih Julijskih Alpah in na avstrijski strani Karavank.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje: Bohinjsko jezero z Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Bohinjsko-Tolminski greben med Bogatinom in Soriško planino, del Pokljuke južno od glavne ceste, Fužinske planine, Dolino Triglavskih jezer in Komno.

Zavarovana območja narave v Alpah

In the alpine belt of the Julian Alps (glacial cirque Na Jezerih under Mt. Veliki Rokav, Jarečica, the Mangart Saddle and Prodi under Mt. Mangart as well as Mt. Plešivec in the rock wall of Loška Stena) we studied the phytosociology and ecology of snow-bed vegetation with dominating flowering plants Salix herbacea, Luzula alpinopilosa, Gnaphalium supinum, Soldanella pusilla and Salix retusa, and numerous moss species. Based on the comparison with similar snow-bed communities in the Central, Eastern and Southern Alps we described a new association Salicetum retuso-herbaceae and classified it into the alliance Salicion herbaceae and class Salicetea herbaceae. We determined several successional stages of snow-bed vegetation on mixed calcareous-silicate bedrock that we treat as variants, in two relevés also the initial association Polytrichetum sexangularis.

V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.

Slovenci se radi pohvalimo s pokrajinsko pestrostjo svoje države, še posebej pa poudarjamo strateško lego med Sredozemljem, Alpami, Srednjo Evropo in Vzhodom. Temu primerna je naša zgodovinska dediščina, saj so vse od pradavnine takšne in drugačne skupine potovale tu čez ter za seboj puščale razne sledi – od kulturnih, materialnih, jezikovnih do genetskih. Te sestavljajo našo skupno kulturno dediščino. Na podoben način obravnavamo tudi zapuščino prve polovice 20. stoletja.

Še nedolgo nazaj smo se lastniki klasičnih telefonov pred planinsko turo najprej usedli za računalnik, preverili vremensko napoved, nato je sledilo brskanje po pohodniških ali plezalnih vodnikih, in če je bilo območje neznano, je sledilo še iskanje po zemljevidu.

Using the (unweighted) average linkage clustering (UPGMA) method we classified 458 phytosociological relevés of Larix decidua forests in the Southeastern Alps into 25 clusters. Based on their analysis we described the following new subassociations: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridetosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae and sorbetosum ariae. The selected method proved adequate in identifying the differences between larch stands on potential subalpine spruce and beech sites, and larch forests on the upper forest line, as well as the differences between initial larch stages on the upper forest line and more stable development stages on better developed soils on promontories and ledges above the upper beech forest line. Larch forests occur mainly in the altitudinal belt between (1,500) 1,600 and 1,800 (1,900) m, on shady aspects and slopes that are steeper than 30°. They are some of the best preserved forest types in the Southeastern Alps, on smaller surface areas (Macesnje above the Beli Potok valley in the Julian Alps) even virgin forests, and their role as biotopes is exceptional.