Digitalna knjižnica

Nov planinski zemljevid Storžič in Košuta - 1 : 25.000 sledi novim izdajam Krnskega pogorja, Jalovca in Mangarta, Triglava, Grintovcev, Bohinja in Stola. Razločno in sodobno prenovljeni zemljevid je pripomoček s katerim se lahko v gore nad Tržičem, Zgornjim Jezerskim, Golnikom in Begunjami na Gorenjskem odpravite bolje pripravljeni.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje nad Kamniško Bistrico, Robanovim kotom, Logarsko dolino, Matkovim kotom, Jezerskim in Kokro. Povzpnite se na Grintovec, Kočne, Skuto, Ojstrico, Planjavo, Mrzlo goro, Raduho, Veliko Planino, Strelovec ali Krofičko.

V Triglavskem pogorju, predvsem na pobočjih in planotah zahodno od Triglava (Glava v Zaplanji, Vrh Zelenic) smo našli nova nahajališča treh redkih vrst v flori Sloveniji, Crepis terglouensis, Cerastium uniflorum in Geum reptans in fitocenološko popisali njihova rastišča. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami, v katerih uspevajo omenjene vrste drugod v Vzhodnih in Jugovzhodnih Alpah, smo opisali dve novi asociaciji Crepido terglouensis-Potentilletum nitidae (zveza Thlaspion rotundifolii) in Saxifrago carniolicae-Cerastietum uniflorae (zveza Arabidion caeruleae).

Alpska kislica (Rumex alpinus L.) je nitrofilna rastlina, ki ima rada vlažna, osončena in s hranili bogatejša tla. V subalpinskem in alpinskem pasu je naravno prisotna predvsem ob vodnih izvirih, pojavlja pa se tudi na planinah z živino, kjer je obremenjenost tal z dušikom zaradi neustrezno vodene paše zelo velika. Na planini Korošica alpska kislica v monokulturnih sestojih prerašča že okrog 5 ha površin in se še širi. Na ta način se ne izgubljajo le pašne površine, temveč se spreminjajo tudi naravovarstveno pomembni habitati. Alpsko kislico smo odstranjevali s šestimi naravnimi metodami. Ocenili smo finančne posledice monokultur alpske kislice. Podajamo predloge za trajnostno rabo pašnih planin z omejevanjem pojavljanja in širjenja alpske kislice.

This article determines which landforms attract people the most and whether one can speak of collective patterns in the aesthetic evaluation of a landscape. It therefore concerns enjoying the beauty offered by a more or less reshaped natural environment. This study is based on the Triglav Lakes Valley (Dolina Triglavskih jezer) in Slovenia which, due to the few man-made changes introduced there, includes hardly any anthropogenic »unnecessary noise.« The online survey included more than six hundred people and used photos of various landforms. Lakes were found to be the most attractive to the respondents, and fractured rock areas were the least attractive.

Cilj diplomskega dela je predstaviti soteskanje kot eno izmed športnih in turističnih dejavnosti, ugotoviti, kako je organizirano v Sloveniji, in to primerjati s stanjem v dveh sosednjih državah. Pozornost je posvečena organiziranosti komercialnega in rekreativnega soteskanja, nadzoru nad izvajalci storitev, vodniškim usposabljanjem in aktualnim vprašanjem o vplivih soteskanja na okolje. Virov, ki bi se nanašali na to tematiko, praktično ni. Nekaj knjižnih vodnikov je na voljo v tujih jezikih, a se v največji meri nanašajo na točno določene soteske. Tako sem si v nalogi pomagal predvsem z zapisi organizacij na spletnih straneh, s podatki, ki sem jih prejel od znancev preko elektronske pošte, in z lastnimi izkušnjami. Po pregledu organiziranosti soteskanja v Sloveniji in po primerjavi s sosednjima državama lahko ugotovim, da je glavni problem v tem, da v nobeni izmed držav ne obstaja en sistem oz. krovna organizacija, ki bi določala smernice za razvoj tega športa, tako na rekreativni kot tudi komercialni bazi. Tako ima vsaka država oz. dejansko vsaka pokrajina v določeni državi svoje posebnosti. Za večjo varnost udeležencev in ne nazadnje za pravilen pristop glede naravovarstvenih zahtev in posebnosti bi bila potrebna centralna organizacija, ki bi določala standarde, po katerih bi potekalo usposabljanje in izvajanje dejavnosti.

Planinski vodnik Zahodne Julijske Alpe opisuje mikaven zahodni del Julijcev, ki se pretežno nahaja na italijanski strani meje. Poleg dobro obiskanih vrhov v skupinah Kanina, Viša in Montaža so v njem opisi nekaterih malo znanih območij, ki do izdaje tega vodnika v slovenščini še niso bila tako podrobno predstavljena in so zato še toliko bolj mamljiva. Razdrapane Naborjetske gore nad divjo dolino Dunje, skriti vrhovi nad Rezijo, samozavestni greben Muzcev, dolgi greben Stola in Karmana, pa od ljudi in boga pozabljeni vrhovi zahodno od Strme peči - tako natančnega vodnika zanje ni niti v italijanščini!

Pogovor z Mojco Stubelj Ars.

Opisana je vaskularna flora in vegetacija Pokljuške soteske. Določili smo 5 gozdnih in 1 grmiščno združbo ter 262 taksonov vaskularne flore. Prevladuje srednjeevropska flora s 158 taksoni (60,3 %), ilirske flore je 11 (4,2 %) vrst, zavarovanih vrst je 14 (5,3 %), prisoten je še subendemit Saxifraga burseriana. Gozdne in grmiščno združbo uvrščamo v srednjeevropske fitocenoze, vendar so v nekaterih prisotne širše razširjene jugovzhodnoevropsko-ilirske vrste.

V prispevku je predstavljena soodvisnost med razvojem demografsko ogroženih naselij in pogostnostjo nesreč v gorah v Triglavskem narodnem parku v slovenskih Alpah. S pomočjo analiz statističnih podatkov Gorske reševalne zveze Slovenije, ogledov terena in prostorskih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije so bile izpeljane sintezne ugotovitve, ki ponovno definirajo obstoječi poselitveni vzorec gorskih zavetišč in pastirskih planin z namenom spodbujanja razvoja varnega visokogorskega pohodništva in tudi turizma. Dopolnjena mreža planinskih postojank je zasnovana kot nadgradnja obstoječega sistema zagotavljanja varnosti obiskovalcem visokogorja v TNP. Je hkrati nova oblika turističnih storitev kot priložnost za razvoj lokalnih ekonomij v demografsko ogroženih okoljih. Dvojnost funkcije (reševalna služba in turistična ponudba) znižuje investicijske in vzdrževalne stroške ter povečuje učinkovitost izrabe omrežja poti in postojank, zato je izvedljiva tudi v demografsko ogroženih območjih. Je eno izmed operativnih orodij za ustavitev nadaljnjega upadanja prebivalstva.

Simona Vrevc, namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije: Simona Vrevc, 46-letna diplomirana agronomka iz Ljubljane, je januarja zasedla mesto namestnice generalnega sekretarja Alpske konvencije. Gre za eno najvišjih, nemara celo za najvišje mesto v katerikoli mednarodni organizaciji, ki ga je doslej prevzela Slovenka. A veliko lažje kot na visokem uradniškem stolu si jo je predstavljati nekje v naravi. Vrevčeva je z njo, še posebej z gorami, tesno povezana – že desetletja zahaja v hribe kot planinka, turna smučarka in plezalka. Pa tudi kot mati treh otrok, ki jim želita z možem, prav tako ljubiteljem gora, čim bolj približati gorski svet. Pravi, da sedanje delovno mesto, ki ga je prevzela za obdobje treh let z možnostjo podaljšanja, povezuje njeno zasebno navdušenje nad hribi s poklicnimi izkušnjami, ki jih je pridobila na prejšnjih delovnih mestih.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.