Digitalna knjižnica

V Tolminu je danes Triglavski narodni park uradno predal ključe petih električnih vozil petim lokalnim skupnostim z območja parka. V jubilejnem letu, sto letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, je tudi to eden od razvojnih ukrepov, namenjen domačinom in obiskovalcem parka. Triglavski narodni park je denar pridobil iz podnebnega sklada za trajnostno mobilnost.

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira.

Pesem »Oj Triglav moj dom«, danes tudi himno slovenskih planincev, je uglasbil Jakob Aljaž, avtor njenega besedila pa je Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo pesmi je bilo prvič objavljeno pred 130 leti (1894) v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Njen avtor se je tedaj podpisal s psevdonimom Slavin. Drugič je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Ker mu je bila všeč, jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj, Triglav, moj dom prvič javno zapeta. Z njo so tudi pospremili slovesno odprtje triglavske koče na Kredarici. *Posnetek V odlomku smo slišali sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt ob spremljavi Simfonikov RTV Slovenija.

V oddaji Dobro jutro o knjigi Triglav je naš.

Konec decembra je bil zaključen zahtevni petletni projekt VrH Julijcev pod vodstvom Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novost Zaključen projekt VrH Julijcev.

Atlas voda je javno objavljen spletni pregledovalnik, ki je vzpostavljen na državnem računalniškem oblaku (DRO). Vsebuje grafični prikaz posodobljene vsebine vodnega katastra in vodnih pravic.

Atlas okolja je spletna storitev, v okviru katere Agencija Republike Slovenije za okolje omogoča dostop do prostorskih vsebin najširšemu krogu uporabnikov. Rešitev je zasnovana na uporabi spletnih geoinformacijskih (GIS) tehnologij.

Uporabnik preko »Story Map-a« pridobi informacijo o aktualni oceni količinskega stanja podzemnih voda, ki je bila pripravljena za tretji načrt upravljanja voda 2022-2027 (NUV III). Opisani so preizkusi, ki se izvedejo za oceno količinskega stanja podzemnih voda in predstavljeni njihovi rezultati, vključno s skupno oceno stanja za NUV III in primerjavo z NUV II.

Naravovarstveni atlas je informacijski sistem za pregledovanje in urejanje podatkov z naravovarstveno vsebino. Zasnovan je modularno, temelji pa na sodobni GIS tehnologiji. Zaradi velikega števila podatkov in boljše preglednosti se podatki v Naravovarstvenem atlasu prikazujejo v štirih sklopih:Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote in zavarovana območja. Atlas je izdelal Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom in ARSO.

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš.