Digitalna knjižnica

O pomembnosti fenoloških opazovanj, merilni mreži in novostih na področju fenologije.

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!

Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za »modernizacijo« Triglava.

V času hitrih podnebnih sprememb in ekstremnih sušnih obdobij so zelo pomembna mokrišča, ki shranjujejo in čistijo pitno vodo, uravnavajo temperaturne razlike in blažijo vplive podnebnih sprememb. Zato razveseljuje novica, da je Slovenija bogatejša za še eno zaščiteno območje, ki predstavlja edinstven primer gozda z mnogimi mokrišči. Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne obsega dele območij občin Domžale in Lukovica ter nudi življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.

Kakšen je vpliv podnebnih sprememb na sestavo gozdov. Škodljivci. Spremembe lastnosti lesa.

Novoustanovljeni Regijski park Pohorje obsega 52 kvadratnih kilometrov površin na nadmorskih višinah nad 1200 metrov. Ovršje pohorskega masiva krasijo izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost in izjemni naravni pojavi; njihova zaščita in ohranitev je tudi cilj Regijskega parka. Kako bo deloval, kje vse se razteza in kakšne omejitve in priložnosti prinaša?

Po več letih sodelovanja z različnimi deležniki pri upravljanju soteskanja je Triglavski narodni park pripravil odredbo, s katero udejanjajo skupno vizijo, da se soteskanje v soteskah Fratarice in Predelice v Logu pod Mangrtom, ki je v Triglavskem narodnem parku, izvaja na način, ki ohranja naravo, hkrati pa usposobljeni vodniki in urejena infrastruktura obiskovalcem nudijo kakovostno in varno doživetje.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglavsko pogorje; Čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe- Naravni park Julijsko predgorje; Daljinske pohodniške in kolesarske poti; Ste opazili, da so nekateri travniki polni življenja?; Trajnostna mobilnost- peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom okoli in po Julijskih Alpah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Sto let zavarovanja Doline Triglavskih jezer; Spremembe v biodiverziteti 1924-2024; Morsko okolje v Dolini Triglavskih jezer; Spremembe v kulturni krajini; Prvi pastirji in rudarji v visokogorju Julijskih Alp; Živeti v narodnem parku; Razvoj kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja; Brez gorništva ni Triglavskega narodnega parka; Triglavski narodni park in poštne znamke; Narava- najboljša, največja, in najpristnejša učilnica; Električni kombiji tudi za prebivalce petih parkovnih občin.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Sprememba je edina stalnica v naravi; Ledeniki zalogovniki sladke vode; Zelena urejenost naselij- Projekt FRACTAL.