Digitalna knjižnica

Avgusta 1964 so radijski sodelavci pripravili prvo neposredno radijsko oglašanje z vrha Triglava, nekaj dni več kot natanko 14 let pozneje pa je od tam med nas prišla tudi prva živa televizijska slika.

Po podatkih Planinske zveze Slovenije lahko razberemo, da naše planine letno obišče približno več kot milijon in pol planincev ali turistov. Pri nas predvsem v času poletnih počitnic še posebej pridejo do izraza obiski vršacev, tudi tistih najvišjih. Po podatkih Triglavskega narodnega parka se delež tistih, ki so obiskali vrh Triglava, giblje okoli 25 % celotne populacije. Je pravi Slovenec le tisti, ki se je že povzpel na Triglav? Svoje mnenje o tem nam je zaupal gorski vodnik Rok Zalokar.

Posvetili smo se problematiki prometa v alpskih dolinah, ki jo v Sloveniji naslavljamo že dvajset let. Kaj je v tem času uspelo oziroma za koliko nas je trend naraščanja pločevine prehitel? Kako bo s prometom v prihodnje na Vršiču, v Vratih in kakšne so prometne razmere v Bohinju ob vrhuncu sezone? V pogovorni oddaji so sodelovali štirje gostje, ki so že dolgo vpeti v iskanje rešitev: vodja informacijsko izobraževalne službe v Javnem zavodu Triglavski narodni park Majda Odar, predsednik društva CIPRA dr. Matej Ogrin, podpredsednik Planinske zveze Slovenije mag. Martin Šolar in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus.

V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.

Varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Predstavi tudi dejstva, pristope, inovacije ter strokovni, etični in nenazadnje ekonomske razmisleke, ki so podlaga uspešnemu varovanju narave in novim pozitivnim premikom k trajnosti planeta.

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906, spodbudil pa jih je seizmolog in naravoslovec Albin Belar. Tedanje Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom pogodbe je bil 1. julija pred 100 leti (1924) ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Alpski varstveni park je obsegal 1.400 hektarov, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih, oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja.

Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

The numerous positive effects of hiking and the experiential quality of the natural environment encourage an increase in the number of hikers. Despite several counters established in the Triglav National Park, there is no systematic monitoring of visitors in the Julian Alps. In this study, we identify visitor concentrations at hotspots in the Julian Alps, area of Triglav national park,based on spatial analysis with Strava data.