Digitalna knjižnica

Varovanje narave je iz dneva v dan vse bolj v ospredju naših odločitev. Na različnih področjih naših dejavnosti si posamezniki, družine, društva, podjetja, javni zavodi in izobraževalne institucije že dolgo prizadevajo za ohranjanje, varovanje in izboljšanje stanja narave. Serija Varuhi narave predstavlja, na kakšne načine se v Sloveniji udejanja naravovarstveno naravnan odnos do sveta, ki ni neizčrpna podlaga človeški civilizaciji. Predstavi tudi dejstva, pristope, inovacije ter strokovni, etični in nenazadnje ekonomske razmisleke, ki so podlaga uspešnemu varovanju narave in novim pozitivnim premikom k trajnosti planeta.

Konec avgusta je pet pohodnikov iz Ročinja že 18. leto zapored stopilo na pot proti najvišjemu slovenskemu vrhu Triglavu. Njihov dolgoletni pohod se je znova začel v rodnem Ročinju, kjer je tradicija podobnih podvigov že trdno zasidrana v lokalni skupnosti. Na tem zahtevnem potovanju, ki združuje tako fizične kot psihične izzive, se jim je na prvem delu poti pridružil tudi Boštjan Simčič. V oddaji Primorski kraji in ljudje boste prisluhnili, kako se prepletajo vztrajnost, prijateljstvo in ljubezen do narave, ki poganja te neustrašne pohodnike na njihovi poti na Triglav.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906, spodbudil pa jih je seizmolog in naravoslovec Albin Belar. Tedanje Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1.400 hektarov velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom pogodbe je bil 1. julija pred 100 leti (1924) ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Alpski varstveni park je obsegal 1.400 hektarov, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarih, oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja.

Kdaj je človek pozabil, da je v povezovanju z drugimi močnejši? Kdaj smo pozabili na prednosti skupnega dela in sodelovanja? V Posočju niso nikoli. Tamkajšnji kmetje so se po osamosvojitveni vojni samoorganizirali in z uspešnim razvojem omogočili preživetje tudi manjšim kmetijam po dolinah in senožetih s pomočjo kmetijske zadruge. V dokumentarni oddaji nastopajo Anka Lipušček Miklavič, Rok Stres, Andrej Grošelj in Franc Žbogar.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

O pomembnosti fenoloških opazovanj, merilni mreži in novostih na področju fenologije.

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Letos obeležujemo 100. letnico našega edinega nacionalnega parka, ki poteka pod sloganom »Varstvo je obstoj«. Z njim želijo upravljalci vsem nam ponovno položiti na srce, da je obstoj naravnih in kulturnih vrednot, oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Gre za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem, varovanjem in tradicijo, razvojem, med domačini in obiskovalci. In prav v dneh, ko vstopamo v vrhunec obeleževanja te pomembne obletnice, bo tudi PRVI na obisku na zavarovanem območju. Oglašali se bomo iz Bohinja in napovedali tudi prav poseben festival . V Bohinju so se namreč že pred skoraj dvema desetletjema odločili, da svojemu izjemnemu cvetličnemu bogastvu dajo veljavo in vzpodbudijo spoznavanje alpskega cvetja, znanstvenih spoznanj in ustvarjalnosti, povezane z njim. Zato za obiskovalce kar mesec dni pripravljajo različne dogodke, od botaničnih spoznanj do ljudskih izročil, od umetniškega ustvarjanja do spoznavanja, kaj vse ni samo lepo – ampak sodi celo v lonec in na mizo! In tako se je rodila zamisel o Mednarodnem festivalu alpskega cvetja v Bohinju!

Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za »modernizacijo« Triglava.

V času hitrih podnebnih sprememb in ekstremnih sušnih obdobij so zelo pomembna mokrišča, ki shranjujejo in čistijo pitno vodo, uravnavajo temperaturne razlike in blažijo vplive podnebnih sprememb. Zato razveseljuje novica, da je Slovenija bogatejša za še eno zaščiteno območje, ki predstavlja edinstven primer gozda z mnogimi mokrišči. Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne obsega dele območij občin Domžale in Lukovica ter nudi življenjski prostor številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.

Kakšen je vpliv podnebnih sprememb na sestavo gozdov. Škodljivci. Spremembe lastnosti lesa.