Digitalna knjižnica

Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske, ki je izšla daljnega leta 1689, zdaj pa je prevedena tudi v slovenščino, je izjemna zgodovinska publikacija, ki jo cenijo vsa področja znanosti, od naravoslovnih do humanistično družboslovnih. Tretja knjiga Slave je še posebno bogata z ilustracijami in vsebinsko zanimiva za širšo javnost ter zato veliko uporabljana. Tak, v teku stoletij močno obrabljen in poškodovan izvod je dobil v obnovo Center za konserviranje in restavriranje pisne in grafične dediščine pri Arhivu Republike Slovenije. Kaj vse zanimivega odkriva raziskava materialne podobe Slave Vojvodine Kranjske, kakšno je tehnično ozadje njenega nastanka ter kako je mogoče tako dragoceno knjigo obnoviti, pokaže oddaja, ki je nastala v avtorstvu Jadrana Sterleta in Tuga Štiglica ter v sodelovanju s prof. dr. Jedert Vodopivec Tomažič iz Arhiva RS.

Slovenski alpinizem je fenomen. Fenomen v svetovnem merilu. Bernadette McDonald, avtorica večkrat nagrajenih knjig o velikih osebnostih svetovnega alpinizma, v svoji zadnji knjigi poskuša odgovoriti in razložiti, kaj je botrovalo temu, da je tako majhna plezalska skupnost lahko tako pomembno posegla na svetovni alpinistični oder.

V romanu Jelinčič opisuje štirinajstčlansko mednarodno odpravo Alpe Adria na Everest, ki jo je leta 1990 organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst.

Makalu, 1975 – osvojen je bil prvi osvojeni osemtisočak za Slovence. Natanko 20 let pozneje, je bil naš še zadnji osemtisočak. Veliki cilj – osvojiti vse himalajske osemtisočake - je bil s tem dosežen. Vstop v sam svetovni vrh alpinizma – himalaizma se je odprl. Nastopil je nov čas, predvsem za generacijo alpinistov, ki je prihajala. Čas novih pristopov, novih smeri, tehnik. Slovenci smo pričeli krojiti svetovni alpinizem. Danes se morda porajajo vprašanja o vlogi Himalaje za alpinizem, smislu osvajanja osvojenih vrhov osemtisočakov, komercializaciji, ki se dogaja na »strehi sveta«, pa vendar Himalaja ostaja ista – nekoga privlači za vedno, nekoga morda odbije, vsekakor pa vsakega močno zaznamuje. Prava slovenska himalajska zgodba se je pričela pisati torej leta 1975, ko je na vrh Makaluja stopil Marjan Manfreda Marjon. Zanj je bila to predvsem zgodba o velikem prijateljstvu. Za Slovenijo pa bi morala himalajska zgodba veljati za zgled zgodbe o uspehu.

Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so začeli alpinisti v Zahodni Evropi z enim očesom pogledovati proti vzhodu celine, proti Poljski. Od tam so prihajale vesti o nekih fantih, ki v Hindukušu plezajo nore stvari, nekatere celo pozimi. Bolj ko so se večali njihovi uspehi, bolj so naraščali njihovi apetiti po himalajskih vzponih.

Gre za izobraževalno-svetovalno oddajo, ki obravnava domala vse vidike kmetijstva v najširšem pomenu besede. Prvenstveno se ukvarja z neposrednimi deležniki (proizvajalci v posamezni kmetijski panogi) in njihovimi izkušnjami, problemi in praktičnimi rešitvami, vsebino pa nadgrajuje s strokovnjaki in drugimi deležniki, ki lahko kakorkoli vplivajo na razvoj te gospodarske panoge. Oddaja je izjemno cenjena tako v strokovni kot laični javnosti, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v časovnem pasu, ko je premierno predvajana, najbolj gledana redna oddaja na vseh slovenskih televizijah

"Rada te imam," sem rekla prvemu, ki me je čakal zgoraj, pod slapom. Te besede so bile tako občečloveško globoke in čiste, kakršen je bil slap Vernall, ki je preko granitne stene hrumeče padal v globino. Čudila sem se, kako me v dno duše pozna in ve, kaj mi pomeni ta raztežaj, ki sem ga končno presegla.

V diplomskem delu je predstavljena interpretacija dediščine, njen razvoj v stroko in sredstva, ki jih uporablja za doseganje zastavljenih ciljev. Razvoj interpretacije dediščine je potekal sočasno z razvojem narodnih parkov v Združenih državah Amerike. Ameriškemu zgledu so nato sledile številne druge države, med drugim tudi Nova Zelandija in nekoliko kasneje Slovenija. Sprva so upravljavci zavarovanih območij interpretacijo dediščine uporabljali zgolj kot obliko javne storitve, namenjene zabavanju obiskovalcev, kasneje pa so prišli do spoznanja, da lahko interpretacija dediščine bistveno pripomore k učinkovitejšemu reševanju številnih vprašanj in problemov, povezanih z zavarovanimi območji. Namen diplomskega dela je predstaviti in geografsko ovrednotiti interpretacijo dediščine kot eno izmed možnih orodij upravljavcev Triglavskega narodnega parka in Narodnega parka Fiordland na Novi Zelandiji za uspešnejše preprečevanje degradacije obeh parkov ter njune naravne in kulturne dediščine. Pri izdelavi diplomskega dela je bila opravljena analiza in primerjava razvoja ter udejanjanja interpretacije naravne in kulturne dediščine v Triglavskem narodnem parku ter Narodnem parku Fiordland. Na podlagi opravljene analize in primerjave ter seznanjenja z razvojem in sredstvi interpretacije dediščine drugod po svetu so podani konstruktivni predlogi nadaljnjega razvoja interpretacije dediščine v Triglavskem narodnem parku. Slednji pa bi se moral med drugim še bolj opreti na spoznanja geografske stroke.

Anapurna je gora preizkušenj. Na njej so se kalila in preizkušala velika imena svetovnega alpinizma. Slovence je privlačila od samih začetkov našega himalaizma – na njej je temelje že leta 1969 postavila odprava pod vodstvom Aleša Kunaverja, uspehe je v njenem skalovju dosegla odprava pod taktirko Staneta Belaka, želel si je je Nejc Zaplotnik, kot velika želja, skoraj obsesija, pa se je zasidrala v Slavka Svetičiča. Ta se je pod njeno vznožje vračal, na njej doživljal svoje velike vzpone in padce. A Anapurna se Slovencem vse do leta 1995 ni vdala. 29. aprila 1995 pa sta končno na njenem vrhu stala brata Karničar. S tem trenutkom smo Slovenci sklenili krog vseh osvojenih osemtisočakov. Uspeh bratov je bil popoln, saj sta se z njenega vrha spustila s smučmi in s tem postavila nov mejnik svetovnega himalaizma. Poleg njiju je v tej odpravi zablestel tudi Tomaž Humar, ki ga je kot nekoč Slavka ta gora na neki način priklenila nase. Tudi on se je k njej še vrnil in poklonila mu je njegov zadnji uspeh.

Šiša Pangma, 8046 metrov visoka gora himalajska gora stoji v Tibetu. V jeziku domačinov njeno ime pomeni Cvet nad travnato planoto. Tako jo doživi opazovalec, ko zasije pred njim na obzorju kot mogočna ledena vrtnica. Nezemsko visoka, nedostopna in mamljivo privlačna. Do leta 2013 je glavni vrh gore skušalo doseči kar deset slovenskih odprav, a le dve sta bili uspešni. Za plezalce ostaja Šiša Pangma vselej izjemno zanimiv cilj.

So vam všeč zeliščni čaji? Potem v naravi nabirajte najboljše sestavine in si iz njih pripravljajte lastne čajne mešanice. Ob pravem času nabrana in lepo posušena zelišča bodo najbolje ohranila značilni vonj in okus ter blagodejne učinke. -Preprosto opravljeno: iskanje pravih rastlin in njihova pravilna določitev - Osnove: nabiranje zelišč ter njihovo sušenje in mešanje - Podrobnosti: priprava, okus in učinkovanje 68 zelišč - Praktični napotki: številni nasveti za urejanje zeliščnega vrta in uporabo naravnih zelišč v kuhinji

Alpinisti K2 imenujejo »divja gora« in ga imajo za najnevarnejšega od vseh osemtisočakov, precej zahtevnejšega od Mount Everesta. Tudi za Stipeta Božića je bil najtežji prav vzpon na K2, 8611 metrov visoko, drugo najvišjo goro sveta.Knjiga K2 - zmagoslavje in tragedija je pretresljiva zgodba o vzponu na to »divjo goro«, o športnem zmagoslavju, ki se je na sestopu z vrha sprevrglo v krčevit boj za preživetje. Stipe Božić je napisal več alpinističnih in potopisnih knjig, toda prav v tej je podal svojo najdramatičnejšo plezalsko izkušnjo, ki ga je pripeljala do psihičnega in telesnega roba, pustolovščino, v kateri se je neprekinjeno boril za svoje življenje in za življenje svojih plezalskih tovarišev. Stipe Božić je eden od najuspešnejših hrvaških in svetovnih alpinistov.