Digitalna knjižnica

V šoli so mi rekli, da sem len, da ne znam nič, a kljub temu … me je pa le škoda, ker imam tako lep dar govora … Pojma nisem imel o številkah, ampak besede … Besede so mi pa vedno ležale. In to drži: zgodbe alpinista Metoda Humarja (1939–2012), ki jih je v njegovih zadnjih mesecih življenja zapisovala nečakinja Andreja, niso tipična gorniška literatura, osredotočena na alpinistične podvige, četudi zajemajo lep del knjige in pišejo prvovrstno kroniko slovenskega alpinizma. Gre za slikovite, osebno zelo iskrene, zlasti pa iskrivo duhovite pripovedi nenavadnega kamnoseka izpod kamniških planin, vrhunskega plezalca, reševalca, enega naših prvih Himalajcev in dolgoletnega imetnika višinskega rekorda.

Vsak osemtisočak Himalaje je samosvoj – in tudi vsak vzpon nanj je, kot pravijo alpinisti, zgodba zase. 8035 m visoki Gašerbrum II neupravičeno sodi med lažje osvojljive vrhove tega sveta, saj lahko postreže s prav takšnimi pastmi kot katerikoli izmed velikanov Himalaje. To so spoznali tudi slovenski alpinisti. V filmu se prepletata zgodbi dveh odprav: prva je bila leta 1986, ko je bil ta vrh osvojen kot drugi osemtisočak v okviru odprave, in osemnajst let kasneje še druga – to je bila univerzitetna odprava, ki si je za cilj postavila smučanje s tega vrha. V filmu pa se kot tretja zgodba vplete tudi vzpon na nekoliko nižji himalajski vrh, ki je po zahtevnosti primerljiv s slovitim K2 – Gašerbrum IV. Ta je leta 1995 terjal svoj davek – izvrstnega slovenskega alpinista Slavka Svetičiča.

Lotse, četrta najvišja gora na svetu, je bila prvič osvojena leta 1957. Med svetovno alpinistično javnostjo pa je poznana predvsem po izjemno zahtevni južni steni. V njej so se odvijale najbolj dramatične, epske zgodbe svetovnega himalaizma. In pri tem so imeli zelo pomemben delež tudi slovenski alpinisti. Tehnično skrajno zahtevna in predvsem izjemno nevarna stena je zasipavala plezalce s plazovi, vedno znova, brez konca. Kljub izjemnim naporom in skrajni nevarnosti pa so se vztrajno pomikali navzgor. Vsak meter je bil prigaran in nič ni bilo podarjenega. Steni ni bilo videti konca. Kot bi se tri severne stene Triglava postavile druga vrh druge. Za vztrajanje v tej smrtno nevarni igri sta bili potrebni izjemna motivacija in popolna predanost cilju.

Gašerbrum je skupina osmih vrhov, ki skupaj tvorijo nekakšen gorski amfiteater. Najvišji med njimi, očem vse do zadnjega skrit, je 8068 metrov visok Gašerbrum 1 oziroma Skriti vrh (Hidden Peak). Prvi so Skriti vrh osvojili Američani leta 1958, na vrh pa sta po jugovzhodni strani stopila Pete Schoening in Andy Kauffman. Slovenija je po vrhu Gašerbruma 1 posegla trikrat. Prvič se je spopadla s to goro leta 1977, ko sta njen vrh osvojila Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. Skoraj dve desetletji pozneje, leta 1995, sta vrh osvojila in se z njega spustila na smučeh oziroma smučarski deski Marko Čar ter Iztok Tomazin. Zadnja odprava na Gašerbrum 1 je bila avgusta lani, a ji je žal narava preprečila vzpon na vrh. Gašerbrum je neke vrste mejnik slovenskega alpinizma ...

Najnovejši priročnik iz družine legendarnih knjig Kaj neki tu cveti?, ki že več kot sedemdeset let spremljajo ljubitelje narave na poteh odkrivanja cvetočih rastlin. Prvi priročnik za prepoznavanje rastlin Kaj neki tu cveti? je izšel leta 1935 in odtlej so ga v različnih izdajah prodali že več milijonov izvodov. Od leta 2004, ko je pri založbi Narava izšel prvi slovenski prevod tega legendarnega dela z naslovom Kaj neki tu cveti? V naravi rastoče srednjeevropske kritosemenke, je tudi priljubljen spremljevalec slovenskih ljubiteljev narave in cvetja.

Spoznaj, kako so alpinisti prvič osvojili nekatere izmed najvišjih vrhov sveta. Odpotuj v Alpe, na Himalajo, na Karakorum in v polarne predele Severne Amerike. Seznani se z nevarnostmi skalnih podorov, plazov, nenadnih snežnih viharjev in skritih ledeniških razpok.

Z leti sem počasi spoznal, da se nobena stvar ne zgodi naključno – nasprotno, vsak dogodek ima svoj zakaj in svoj zato. Ne verjamem v absolutno usodo, verjamem pa, da se ključni dogodki enostavno morajo zgoditi, sicer teorija o poslanstvu ne zdrži. Težko bi se strinjal s tezo, da življenje sestavlja le niz naključij.

Diplomsko delo obravnava zavarovana območja, razvoj in delovanje turizma na njih ter njihovo upravljanje. Razdeljeno je na pet poglavij. V uvodu so opredeljeni problem, cilji, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in uporabljene metode dela. V drugem poglavju smo opisali pomen in funkcijo zavarovanih območjih, kjer smo se osredotočili predvsem na narodne parke, ki jih kasneje podrobno obravnavamo. Prikazali smo tudi, da je razvoj turizma na zavarovanih območjih pomemben predvsem za lokalno prebivalstvo. V tretjem poglavju smo raziskali in analizirali menedžment Triglavskega narodnega parka, kjer smo opisali, kako se park spoprijema z velikim številom obiskovalcev v sezoni in na kakšen način se lahko obiskovalci informirajo in izobražujejo o zavarovanem območju. Predstavljeno pa je tudi, na kakšen način upravljavci rešujejo konflikte med interesi in željami obiskovalcev parka ter zaščito in ohranjanjem narave. V četrtem poglavju smo raziskali menedžment gorskega narodnega parka Wicklow na Irskem, kjer smo opisali iste parametre kot pri slovenskem narodnem parku. Naposled smo v tem poglavju povzeli najpomembnejše ugotovitve naše diplomske naloge. V zadnjem poglavju smo presodili, ali smo dosegli glavne zastavljene cilje in osnovne trditve. Dodali smo predloge za izboljšanje upravljanja Triglavskega narodnega parka.

Nevarna igra je iskrena in pretresljiva pripoved o popolni predanosti alpinizmu, analiza plezalskega duha z močnim čustvenim nabojem. Postavljena je v obdobje thatcherizma, obdobje zapiranja rudnikov in tovarn ter posledično naraščajoče brezposelnosti, ki je najbolj prizadela prav socialno okolje, kateremu je pripadal tudi Pritchard.

Malo manj kot tretjina vseh zavarovanih območij na svetu je v gorah. Glede na cilje zavarovanja se zavarovana območja po strokovnih merilih IUCN (International Union for the Conservation of Nature – Svetovna zveza za varstvo narave) delijo na šest kategorij in dve podkategoriji.

Makedonija je pestra dežela, dežela, ki te hitro osvoji, in dežela, v katero se želiš vrniti. Tamkajšnje zgodovinsko dogajanje je bilo prav tako raznovrstno, kot so njene naravne danosti. Na njenem ozemlju se prepletajo submediteranska, kontinentalna in visokogorska klima. Prek njenega ozemlja so od nekdaj potovala ljudstva, ki so puščala v pokrajini in ljudeh vidne sledove. O tem pričajo številni preostanki iz rimskih časov in časov slovanske kulture. Pogovor z Ljubomirom Kotevskim.

Oglejte si opise in fotografije odlične knjige Ptiči Evrope. Ta navdihujoča knjiga prinaša pregled najboljših vrst ptic Evrope in posveča pozornost vsemu od pogledov na njihove naravne življenjske okolje, vedenje, značilnosti, zdravilne učinke, napajalne mestenje in še več. Knjiga, polna resničnih primerov in vizualnega bogastva, bo prebivalce Evrope navdihnila, da bodo ptiče videli pod družbenih vidikov.