Digitalna knjižnica

We have expanded our knowledge of the localities, sites and distribution of the Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo association in the Slovenian Alps. Based on phytocenological analyses, the shrub association belonging to the forest vegetation type Alpine mountain pine scrub was divided into two subassociations: peucedanetosum oreoselini and hylocomiadelphetosum triquetri. We also described four variants within the latter association.

Upravljavec narodnega parka je v letu 2022 izvedel vrsto posegov v okolici Mangartskega sedla, ki so imeli za cilj ureditev okolice, pa tudi učinkovito usmerjanje obiska. Ukrepe za slednje so izvedli tudi na območju slapa Peričnik in v Pokljuški soteski.

Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?

maPZS je spletna aplikacija, ki je namenjena vsem, ki se odpravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti primerno zahtevno in dolgo pot, obvesti nas o dolžini in potrebnem času za pot, imamo tudi vse informacije o planinskih kočah. O aplikaciji in o projektu uvedbe smo se pogovarjali z vodjem projekta, Andrejem Stritarjem.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Čezmejno območje Ekoregija JUlijske Alpe- Naravni park Julijsko predgorje; Trajnostna mobilnost- peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom okoli in po Julijskih Alpah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Z orhidejami bogati polsuhi travniki v Triglavskem narodnem parku; Geološke posebnosti Slemenove špice; Popotovanja semen v gora; Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji; Nova učna pot Mangrt; Če se bo paslo, bo tudi maslo; Tradicionalna priprava krme; Kaj nam ponuja narava in kako so naši predniki znali to izkoristiti?; Grbinasti travniki- nebodigatreba ali svetovna posebnst?; Primer dobre prakse za ohranitev travnikov; Za prepoznavanje narave.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lajko preberete: Mogočna, skrivnostna in zapeljiva narava; Čudovitit svet semen; Semena takšna in drugačna; Avtohtone vrste domačih živali.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.