Digitalna knjižnica

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) v sodobnem času zaseda pomembno mesto v sistemu vzgoje in izobraževanja. Učni načrti za osnovno šolo narekujejo vključevanje in rabo IKT pri pouku ter s tem razvijanje digitalnih kompetenc osnovnošolcev. Oboje je mogoče med drugim doseči z uporabo digitalnih učnih gradiv in učenjem z e-učbeniki. V okviru projekta LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta umetnost življenja je zavod Triglavski narodni park zasnoval lasten izobraževalni portal Triglavska zakladnica, na katerem so zbrana digitalna učna gradiva. V magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so učne vsebine izobraževalnega portala usklajene z učnimi načrti obveznih predmetov osnovne šole. Poudarek je bil na predmetih naravoslovnih vsebin, geografiji ter družbi. Izvedli smo kvalitativno analizo izbranih učnih načrtov z vidika vsebin, predvidenih oblik in metod pedagoškega dela in procesnih znanj. Podatke smo kvantitativno ovrednotili. Ugotovili smo, da je izobraževalni portal usklajen z učnimi načrti trinajstih osnovnošolskih predmetov, v največji meri s predmeti spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje, geografija, biologija in družba. Vsebine izobraževalnega portala so primerne za obravnavo v vseh razredih osnovne šole. Pomanjkljivost izobraževalnega portala je ta, da v premajhni meri podpira razvijanje naravoslovnih postopkov in spretnosti, ki jih predvidevajo učni načrti.

Trajnostni turizem ali sonaravni, zeleni turizem, kot tudi poimenujemo smer razvoja turizma, je oblika turizma, na kateri danes temelji strategija razvoja svetovnega in slovenskega turizma. V magistrski nalogi smo preučevali razvoj trajnostnega turizma v destinaciji Dolina Soče. Destinacija Dolina Soče leži na območjih občin Bovec, Kobarid in Tolmin, pred kratkim pa se ji je pridružila tudi občina Kanal ob Soči. Slovenska turistična organizacija Dolino Soče uvršča med vodilne destinacije slovenskega turizma in kot eno najbolj prepoznavnih destinacij z outdoor ponudbo v državi. V raziskavi nas je zanimalo, kako destinacija razvija svoj turizem in kako uspešno v razvoju sledi trajnosti, ki je prepoznana kot najustreznejša oblika razvoja turizma. Teoretični del zajema predstavitev pojma trajnostnega razvoja turizma, destinacije Doline Soče ter konkurenčnosti v turizmu. V empiričnem delu pa smo izvedli kombiniran raziskovalni pristop, ki zajema kvantitativno raziskavo med lokalnim prebivalstvom Soške doline, obiskovalci destinacije ter turističnim gospodarstvom. S kvalitativno raziskavo smo opravili intervjuje med najpomembnejšimi upravljavci turističnega razvoja na destinaciji. Izvedeni so bili štirje intervjuji.

Oj, Triglav, moj dom je pesem, za katero je besedilo napisal radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin«. Matija Zemljič je živel daleč od gora, vendar je vseeno to goro začutil kot simbol domovine. Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž. Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa..

Slovenija je že dolgo znana kot dežela planincev, v času družbenih omrežij pa se zdi, da v gore hodi že praktično vsak in da so te vsakomur dostopne, tudi zelo oblegani Triglav. Vendar je ta za marsikoga še vedno prezahteven zalogaj. To pa ne velja za šest fantov, starih od 10 do 17 let, ki jim je pred nekaj dnevi uspel ta podvig. Pod vodstvom znanega alpinističnega para Marije in Andreja Štremflja so osvojili najvišji vrh Slovenije. In zakaj so posebni? Ker skoraj nič ne vidijo. Spremljala jih je tudi ekipa Tednika: snemalec Martin Uršič in novinarka Alenka Bevčič.

Ime tedna in ime julija je Grega Hribar, učitelj fizike in mobilni učitelj za dodatno strokovno pomoč na Centru IRIS v Ljubljani, ki je bil pobudnik in glavni organizator že drugega pohoda slepih in slabovidnih učencev in dijakov na Triglav. Peljati slepe in slabovidne v gore je svojevrsten podvig, ki zahteva veliko odgovornosti in predvsem medsebojnega zaupanja ter organizacije in sodelovanja. Postal pa je tudi ime julija.

Leta 1845 se je v Zavrhu po Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol.

Upravljavec narodnega parka je v letu 2022 izvedel vrsto posegov v okolici Mangartskega sedla, ki so imeli za cilj ureditev okolice, pa tudi učinkovito usmerjanje obiska. Ukrepe za slednje so izvedli tudi na območju slapa Peričnik in v Pokljuški soteski.

Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?

maPZS je spletna aplikacija, ki je namenjena vsem, ki se odpravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti primerno zahtevno in dolgo pot, obvesti nas o dolžini in potrebnem času za pot, imamo tudi vse informacije o planinskih kočah. O aplikaciji in o projektu uvedbe smo se pogovarjali z vodjem projekta, Andrejem Stritarjem.