Digitalna knjižnica

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Čezmejno območje Ekoregija JUlijske Alpe- Naravni park Julijsko predgorje; Trajnostna mobilnost- peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom okoli in po Julijskih Alpah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Z orhidejami bogati polsuhi travniki v Triglavskem narodnem parku; Geološke posebnosti Slemenove špice; Popotovanja semen v gora; Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji; Nova učna pot Mangrt; Če se bo paslo, bo tudi maslo; Tradicionalna priprava krme; Kaj nam ponuja narava in kako so naši predniki znali to izkoristiti?; Grbinasti travniki- nebodigatreba ali svetovna posebnst?; Primer dobre prakse za ohranitev travnikov; Za prepoznavanje narave.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lajko preberete: Mogočna, skrivnostna in zapeljiva narava; Čudovitit svet semen; Semena takšna in drugačna; Avtohtone vrste domačih živali.

We have expanded our knowledge of the localities, sites and distribution of the Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo association in the Slovenian Alps. Based on phytocenological analyses, the shrub association belonging to the forest vegetation type Alpine mountain pine scrub was divided into two subassociations: peucedanetosum oreoselini and hylocomiadelphetosum triquetri. We also described four variants within the latter association.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

V povodju Liščaka v južnih Julijskih Alpah so s fitocenološkimi popisi in preglednicami dokumentirali več kot deset gozdnih združb na rangu asociacije. Zaradi njegovih geoloških (apnenec, laporovec, glinavec, roženec) in geomorfoloških posebnosti (velika strmina, usmerjenost grape proti jugu) prevladujejo sestoji asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum in Saxifrago cuneifolii-Fagetum. Podobnosti in razlike ozkih in globokih grap in sotesk v Julijskih Alpah so ugotavljali na podlagi primerjave rastja in rastlinstva povodja Liščaka in soteske Vintgar pri Podhomu in pri tem opisali tudi dva nova sintaksona.

"Vodnik sem napisal izključno na temelju lastnih izkušenj, saj sem prehodil prav vse opisane poti in brezpotja. K mnogim se vračam vsako leto. Interpretacija dolgoletnega pohajanja po bohinjskih gorah je torej povsem osebna. Nanje gledam pač z očmi zaljubljenca. Kako so mikavne in zapeljive!”

Samo Rugelj, urednik, založnik in publicist, (so) avtor mnogih knjig, med drugim tudi Delaj, teci, živi in Ultrablues, se v svoji novi knjigi Triglavske poti odpravi na dolgo časa odlagano pustolovščino: s prijateljico iz mladosti se namenita v sproščenem, zložnem in vztrajnem pohodnem tempu v dobrem dnevu priti iz Ljubljane na vrh Triglava. Pot ju vodi čez griče in doline, čez hribe in soteske, obenem pa je to potepanje, mešanica potopisa, eseja in osebnih spominov, za avtorja tudi odlično izhodišče za razmislek o blagodejnosti hoje kot najbolj naravnem človekovem gibanju in njegovih dosedanjih vzponih na najvišji slovenski vrh, ki je v marsičem zaznamoval njegovo življenje. Knjiga Triglavske poti je svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v osrčje slovenskih gora in življenja z njimi.