Digitalna knjižnica

Z Napotki se tokrat odpravljamo v Triglavski narodni park, kjer nad Mojstrano leži jezero Kreda. Kot je izvedel avtor oddaje Aleš Ogrin, ki je omenjeno umetno jezero obiskal, je bilo nekdaj industrijsko pomembno – nastalo je zaradi kopanja Krede – danes pa je pravo nasprotje tega, saj je postalo vodni biser sredi narave. A jezero nad Mojstrano ni edino z imenom Kreda na tem območju.

Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako spremembe rabe prostora, v konkretnem primeru pašništvo, vplivajo na izbrane okoljske dejavnike tal in združbe nevretenčarjev na Pokljuki, ki je del zavarovanega območja Triglavski narodni park. Izbrane lokacije smo razdelili v tri skupine glede na pašništvo in prisotnost zaraščanja območja. Terensko delo se je izvedlo na desetih lokacijah na Pokljuki, identifikacija nevretenčarjev in analiza vzorcev pa v laboratoriju. S podatki o temperaturi tal, deležu vlage in deležu organske snovi smo predstavili okoljske dejavnike posamezne lokacije. Na podlagi podatkov o številčnosti nevretenčarjev smo izračunali frekvenco pojavljanja, taksonomsko pestrost, dva diverzitetna indeksa in izvedli NMDS analizo. Taksonomske skupine, ki so se najpogosteje pojavile, smo analizirali še znotraj posameznih skupin planin. S terensko raziskavo smo ugotovili, da se združbe nevretenčarjev po številčnosti in pestrosti med skupinami planin razlikujejo, vendar razlike niso statistično značilne. Te ugotovitve smo strnili v razmišljanju o ustreznosti uvrščanja tradicionalnih pašnikov v osrednje območje narodnega parka glede na mednarodne standarde s tega področja (IUCN kategorije).

Geograf in speleolog o izginjanju Triglavskega ledenika, novih pristopih k raziskovanju preteklih podnebnih sprememb, onesnaženosti naših jam ter novih globinah Skalarjevega brezna.

Mladi gostje so pred kočo na Uskovnici delili nasvete o varovanju narave.

V oddaji Hudo, ki je bila tokrat izvedena pred planinsko kočo na Uskovnici, so se nam pred mikrofonom pridružili Mladi nadzorniki. Gre za projekt pod pokroviteljstvom Federacije Europarc, namenjen mladim, ki živijo v narodnem parku oziroma v njegovi neposredni okolici. S projektom Mladi nadzornik otroke seznanijo s cilji in nameni zavarovanih območij ter jim predstavijo naravne vrednote in kulturno dediščino. Nameni programa so: ? Ustvariti mrežo mladih, ki bodo aktivno sodelovali pri varovanju narave in nastopali kot zagovorniki svojega zavarovanega območja. ? Izboljšati ozaveščenost glede naravnih, kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednot zavarovanih območij. ? Krepiti prijateljstvo in skupinsko moralo med mladimi tako, da jih vključujemo v doseganje skupnih naravovarstvenih ciljev. ? Povezati mlade in lokalno skupnost. Z nami so bili Vida Odar, Lan Klukovič in Samo Arlič, ki so se udeležili poletnega tabora na Pokljuki. Na njem so odkrivali skrivnosti planot in narave. Poleg mladih je bil zraven tudi naravovarstveni nadzornik in vodja programa Mladi nadzornik Jernej Legat. Skupaj smo odkrivali čudežni svet Triglavskega narodnega parka ter iskali načine, kako ohraniti in zavarovati naravo.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Čezmejno območje Ekoregija Julijske Alpe - Naravni park Julijsko predgorje; Program Mladi nadzornik skozi oči udeleženke in prebivalke Triglavskega narodnega parka.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete več o mladem nadrzorniku; čudovitih poteh Julijski Alp; divjem petelinu; opraševanju in si preberete prispevek Osnovne šole Koroška Bela o Triglavskem ledeniku.

Monografija Arhiv Triglav priča o slovenski obsedenosti s Triglavom. Najdemo ga na več kot 400 znakih. Emil Kozole je soustanovitelj studia Ljudje in docent na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Ko je sprejel izziv oblikovanja albuma kamniške glasbene skupine Matter, se je začel ozirati k simbolom Triglava. Premišljevali so, ali naj bo naslov albuma Triglav ali Troglav, in se odločili za drugega, ker so presodili, da bo bolj unikaten. Nemudoma je dojel, kako globoko se Slovenci identificiramo s tem simbolom. Triglav imajo radi politične stranke, društva, ustanove, glasbene skupine, obrtniki, uporabljajo ga na protestih, rišejo z grafiti. Triglav je pri nas, kot kaže njegova nova knjiga Arhiv Triglav, vseprisoten. Tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU ni minilo brez simbola treh vrhov. Mirno lahko rečemo, da nas Triglav spremlja od simbola Osvobodilne fronte do skupine Atomik Harmonik.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je katalog fotografske razstave ob 40. letnici Triglavskega narodnega parka.

Planinstvo in turizem? Za marsikoga še vedno pregrešna kombinacija. Ne, mi pa že nismo turisti, mi smo vsaj malce pomembnejši od tistih, ki nimajo pojma. Tudi javnih izjav v tej smeri ne manjka. Malce me spominjajo na moja daljna najstniška leta, ko sem se začel ukvarjati z alpinizmom in nikakor nisem želel, da me uvrščajo med planince. Danes še vedno splezam kakšno smer v gorah, a s planinci nimam več težav. Z veseljem si privoščim spanje v koči in kakšno dobroto iz planinske kuhinje. In si mislim, da morda nisem bil tako zelo pameten, ko sem bil mlad …

V pretežno karbonatnih Jugovzhodnih Alpah v Sloveniji so kisloljubna travišča v alpinskem pasu redkost in se pojavljajo tam, kjer je apnencu primešan laporovec ali roženec. Tiste, ki smo jih uspeli fitocenološko popisati, lahko uvrstimo predvsem v dva sintaksona: Carici curvulae-Nardetum strictae vaccinietosum gaultherioidis in Sieversio-Nardetum strictae vaccinietosum. Nekoliko nižje, še v gozdnem pasu visokogorske planote Pokljuka, smo podobna travišča našli na majhnih površinah v mraziščnih kotanjah z izpranimi tlemi na apnencu. V njih rastejo značilne vrste različnih subalpinsko-alpinskih združb travišč in snežnih dolinic. Uvrščamo jih v sintakson Homogyno alpinae-Nardetum scorzoneroidetosum croceae.

Varstvo gorske narave in s tem ustanavljanje Triglavskega narodnega parka (TNP) sta bili pomembni družbeni aktivnosti prejšnjega stoletja. Potreba po varstvu in razvoj naravovarstvene miselnosti sta pripeljala do postopne ustanovitve Triglavskega narodnega parka, obenem pa pomembno prispevala k razvoju sistema varstva narave, kot ga imamo danes. Oblikovan je bil sistem treh ključnih nosilcev: ministrstvo z upravnimi nalogami, Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) s strokovnimi nalogami in službe upravljanja; na območju Triglavskega narodnega parka Javni zavod Triglavski narodni park (JZTNP).