Digitalna knjižnica

Planinski zemljevid Triglavski narodni park - 1:50.000 obsega območje med Svetimi Višarjami, Kranjsko Goro in Golico na severu ter Kobaridom, Zatolminom in Podbrdom na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča s Kobaridom, Bovcem in Svetimi Višarjami, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Jesenice, Bled in Ratitovec.

Varstvo gorske narave in s tem ustanavljanje Triglavskega narodnega parka (TNP) sta bili pomembni družbeni aktivnosti prejšnjega stoletja. Potreba po varstvu in razvoj naravovarstvene miselnosti sta pripeljala do postopne ustanovitve Triglavskega narodnega parka, obenem pa pomembno prispevala k razvoju sistema varstva narave, kot ga imamo danes. Oblikovan je bil sistem treh ključnih nosilcev: ministrstvo z upravnimi nalogami, Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) s strokovnimi nalogami in službe upravljanja; na območju Triglavskega narodnega parka Javni zavod Triglavski narodni park (JZTNP).

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov tehnično (zelo) zahtevnejših poti.

Če bi prof. France Avčin, pisec planinske literature, alpinist generacije prvega povojnega obdobja in vsestranska osebnost nasploh, dandanes imel možnost stopiti v "skrita svetišča, kjer tišina šepeta", bi se mu milo storilo. Tako je namreč naslovil in opisoval svoja srečanja z Julijskimi Alpami (in gorami nasploh) v svoji knjigi zbranih planinskih spisov, ki je izšla leta 1964. Knjigo je možno dobiti v kakšnem antikvariatu, priporočljivo in zanosno pisanje. In neverjeten uvid po prebranem: kako neskončno so se stvari spremenile v šestdesetih letih silnega tehnološkega napredka od tedaj dalje. Tudi o duhovnem in kulturnem napredku bo mogoče kaj povedati.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete kako so hiše gradili naši predniki in kakšne so značilnosti takratnega tipa gradnje. Predstavljene so tudi domačije, ki so se ohranile vse do danes.

Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.

V Bohinju so našli nova nahajališča v jugovzhodnih Alpah zelo redke podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera in pod Studorjem nad Staro Fužino. Ob iskanju te trave so pod Studorjem našli tudi vrsto Dictamnus albus, ki je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp. Fitocenološko so popisali njuna rastišča in ugotovili, da obe uspevata v sestojih asociacije Cytisantho-Ostryetum, ki ima v Bohinju svoja klasična nahajališča. Pojavljanje vrste Dictamnus albus v alpski dolini povezujejo z izrazito toplo lego strmih in kamnitih prisojnih pobočij Studorja, vrzelastimi nizkimi gozdnimi sestoji in tamkajšnjo kamnino (zgornjetriasni masivni apnenec in ploščasti apnenec z rožencem).

Smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov ponujajo usmeritve za umeščanje v prostor ter oblikovanje pomožnih objektov v Gorenjski regiji Triglavskega narodnega parka.

Fitocenološko smo preučili združbe nekaterih izvirov na karbonatni podlagi v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp. Na podlagi primerjav s podobnimi združbami drugod v Alpah jih uvrščamo v novo asociacijo Saxifrago robustae-Palustrielletum commutati in v dve subasociaciji: -violetosum biflorae (v glavnem v subalpinskem pasu) in -saxifragetosum sedoidis (v glavnem v alpinskem pasu). Sestoji opisane združbe sodijo v Natura 2000 habitatni tip Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) in jih za zdaj človek neposredno v glavnem ne ogroža.

Fitocenološko smo raziskali rastišča vrste Carex bicolor na edinih do zdaj znanih nahajališčih v Julijskih Alpah, v zgornjem delu Dolini Triglavskih jezer. Popisali smo jo v različnih alpinskih združbah, ki večinoma sodijo v razred Scheuchzerio-Caricetea fuscae in v red Caricetalia davallianae. Kot novo smo opisali asociacijo Caricetum bicolori-frigidae, ki jo uvrščamo v zvezo Caricion atrofusco-saxatilis in je za zdaj edina združba iz te zveze v Sloveniji.

V prispevku so opisani dogodki, ki so vodili k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, in osebe, ki so bile za ustanovitev najbolj zaslužne. Prispevek je objavljen v reviji Trdoživ.