Digitalna knjižnica

Tako kot vsakemu drugemu avtorju je bilo tudi Tonetu Škarji pisanje priložnost, ob kateri je izpovedoval osebni pogled na svet okoli sebe in izražal svoje vrednostne ocene. Te so zaradi bogatih življenjskih izkušenj vsaj za področje alpinizma in himalajizma pa tudi sicer vredne ne le upoštevanja, nemalokrat tudi občudovanja. Njegova literarna zapuščina nam ponovno daje priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in njegovih iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe. Pouči pa nas tudi o tem, da alpinizma ne preveva zgolj romantika.

Andrej Mašera, avtor vodnika ter izkušen poznavalec in zaljubljenec v to čudovito gorsko pokrajino, vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine je zapisal takole: »Ko sem davnega leta 1961 prvič vstopil v kraljestvo Dolomitov, si nisem mogel niti v sanjah predstavljati, da bom te prelepe gore tako močno vzljubil, da jih bom potem še ničkolikokrat obiskal in napisal o njih celo izbirni vodnik. Če bo ta knjiga koga pritegnila in mu vzbudila željo po obisku Bledih gora in si bo zaželel ponovnih srečanj z njihovimi strogimi strminami kot tudi z mehko toploto, ki jo izžarevajo, bo namen tega dela izpolnjen.«

V oddaji Dobro jutro o knjigi Triglav je naš.

Primarij Tomazin in profesor Virk. Pravi duet za plezalne, alpinistične in druge avanture, ki so prinesle tesno prijateljstvo. V knjigi Naveza v metaforično bogatem jeziku, začinjenem s humorjem in pikantnimi podrobnostmi, beležita zlasti skupne plezalne podvige in razmišljata o alpinizmu, prijateljstvu, naravi, lepoti, umetnosti, etiki, duhovnosti in presežnosti. Skozi živahen in sproščen dialog nam vrhunski alpinist in vrhunski esejist odstirata, kako sta presegala vsakdanjo stvarnost, prehitevala še samega sebe, se vzpenjala in padala ... Dva zorna kota – navezana.

Predstavljenih je več kot 300 modernih večraztežajnih opremljenih smeri v 69 slovenskih stenah, ocenjenih po francoski lestvici od 4b do 8a+ in dolgih do 700 metrov. Gre za s svedrovci popolnoma opremljene smeri, v katerih ni potrebno dodatno zabijanje klinov, potrebna pa so premična varovala.

Konec decembra je bil zaključen zahtevni petletni projekt VrH Julijcev pod vodstvom Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novost Zaključen projekt VrH Julijcev.

Atlas voda je javno objavljen spletni pregledovalnik, ki je vzpostavljen na državnem računalniškem oblaku (DRO). Vsebuje grafični prikaz posodobljene vsebine vodnega katastra in vodnih pravic.

Atlas okolja je spletna storitev, v okviru katere Agencija Republike Slovenije za okolje omogoča dostop do prostorskih vsebin najširšemu krogu uporabnikov. Rešitev je zasnovana na uporabi spletnih geoinformacijskih (GIS) tehnologij.

Uporabnik preko »Story Map-a« pridobi informacijo o aktualni oceni količinskega stanja podzemnih voda, ki je bila pripravljena za tretji načrt upravljanja voda 2022-2027 (NUV III). Opisani so preizkusi, ki se izvedejo za oceno količinskega stanja podzemnih voda in predstavljeni njihovi rezultati, vključno s skupno oceno stanja za NUV III in primerjavo z NUV II.

Naravovarstveni atlas je informacijski sistem za pregledovanje in urejanje podatkov z naravovarstveno vsebino. Zasnovan je modularno, temelji pa na sodobni GIS tehnologiji. Zaradi velikega števila podatkov in boljše preglednosti se podatki v Naravovarstvenem atlasu prikazujejo v štirih sklopih:Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote in zavarovana območja. Atlas je izdelal Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom in ARSO.

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš.