Digitalna knjižnica

We have expanded our knowledge of the localities, sites and distribution of the Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo association in the Slovenian Alps. Based on phytocenological analyses, the shrub association belonging to the forest vegetation type Alpine mountain pine scrub was divided into two subassociations: peucedanetosum oreoselini and hylocomiadelphetosum triquetri. We also described four variants within the latter association.

V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Upravljavec narodnega parka je v letu 2022 izvedel vrsto posegov v okolici Mangartskega sedla, ki so imeli za cilj ureditev okolice, pa tudi učinkovito usmerjanje obiska. Ukrepe za slednje so izvedli tudi na območju slapa Peričnik in v Pokljuški soteski.

Kaj so glavni pogoji za nastanek neviht, kako jih napovedujemo in še marsikaj zanimivega z Blažem Šterom

Na dnu Bohinjskega jezera ležijo dokazi o tem, kdaj so se v njegovi okolici naselili prvi ljudje in katere rastline so gojili. Vulkanski in cvetni prah, onesnažila v zraku, ostanki vodnih živali – vse to se kronološko odlaga na dnu jezer. Jezerski sedimenti najnatančneje zapisujejo zgodovino. Raziskovalci so v Bohinjskem jezeru izvrtali dva metra globoko vrtino sedimenta in s tem dobili več kot 6000 let stare zapise življenja v njem in njegovi okolici. Kdaj so se torej v Bohinju naselili ljudje in kako so živeli? In kaj se danes poseda na dno Bohinjskega jezera?

Predelava lesa je za Slovenijo zelo pomembna dejavnost, saj od nje živi dobršen del prebivalstva, uporaba lesnih izdelkov pa je ena najpreprostejših poti v trajnostno družbo. Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno klasično obrt in industrijo, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi panogo usposobili za uspeh v 21. stoletju. V filmu Živim za les je predstavljena slikovita paleta poklicev, ki so povezani z lesom. Spoznali bomo tradicionalne poklice kot so gozdar, žagar, mizar, parketar in restavrator. Les je priložnost za inovativno podjetništvo in uspeh na področju predelave lesa, kar dokazujejo zgodbe mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo, znanjem, motivacijo in interdisciplinarnim pristopom. Interdisciplinarnost je ključna pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja med različnimi disciplinami in reševanje izzivov, s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki, ki z novimi spoznanji premikajo meje uporabnosti lesa.

maPZS je spletna aplikacija, ki je namenjena vsem, ki se odpravljajo v naravo. Pomaga nam izbrati cilj, najti primerno zahtevno in dolgo pot, obvesti nas o dolžini in potrebnem času za pot, imamo tudi vse informacije o planinskih kočah. O aplikaciji in o projektu uvedbe smo se pogovarjali z vodjem projekta, Andrejem Stritarjem.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Čezmejno območje Ekoregija JUlijske Alpe- Naravni park Julijsko predgorje; Trajnostna mobilnost- peš, s kolesom, avtobusom ali vlakom okoli in po Julijskih Alpah.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Z orhidejami bogati polsuhi travniki v Triglavskem narodnem parku; Geološke posebnosti Slemenove špice; Popotovanja semen v gora; Najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji; Nova učna pot Mangrt; Če se bo paslo, bo tudi maslo; Tradicionalna priprava krme; Kaj nam ponuja narava in kako so naši predniki znali to izkoristiti?; Grbinasti travniki- nebodigatreba ali svetovna posebnst?; Primer dobre prakse za ohranitev travnikov; Za prepoznavanje narave.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lajko preberete: Mogočna, skrivnostna in zapeljiva narava; Čudovitit svet semen; Semena takšna in drugačna; Avtohtone vrste domačih živali.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.