Digitalna knjižnica

Planinska založba PZS je v sodelovanju z Geodetskm inštitutom Slovenije ter Geodetsko družbo, d.o.o. izdala prenovljeni planinski zemljevid Triglav - 1 : 25 000. Z njim nadaljujemo s posodabljanjem naših planinskih zemljevidov.

Ugodno stanje ohranjenost vrst in habitatnih tipov omrežja Natura 2000 je določeno z referenčnimi vrednostmi. Prikazana je metoda določanja referenčnih vrednosti v Sloveniji, ki je temeljila predvsem na izhodiščnih in trenutnih vrednostih. Opisane so značilnosti določenih referenčnih vrednosti. Referenčne vrednosti so formalizirane kot dolgoročni podrobni varstveni cilji v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028

Krnsko pogorje - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove, doline in stene med Javorščkom, Lepeno in Kočo pri Trigalvskih jezerih na severu ter Matajurjem, Kolovratom in Tolminom na jugu. Vzhodni rob zemljevida se razprostira na liniji med Triglavskimi jezeri, Komno in Planino Razor, zahodni rob pa je omejen z Žago, Borjano in Matajurjem.

Kompass pohodniški zemljevid merila 1 : 50.000 območja Lienških Dolomitov in zahodnega dela Karnijskih Alp z zahodnim delom Zgornje Dravske doline tre delom Lesne (Lesachtal) in Pustriške doline (Pustertal). Zemljevid pokriva območje gora v okolici naselij Kőtschach-Mauthen, Oberdrauburg, Lienz, Ainet, Sillian, Kartitsch, na italijanski strani obmejnih gora pa naselja Timau, Sappada in S. Stefano di Cadore. Zemljevid prikazuje tudi potek Karnijske visoke poti (Karnischer Hőhenweg).

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Standardni obrazec za vodenje podatkov o območjih Natura 2000 (SDF) je Evropska komisija (EK) prvič uradno objavila leta 1997. Informacije so v SDF razvrščene v sedem sklopov, najobsežnejši vsebuje ekološke informacije o vrstah in habitatnih tipih na območju. Z razvojem informacijske tehnologije in širitvijo EU se spreminja in posodablja tudi SDF. Po reviziji leta 2011 se SDF izpolnjuje le še v elektronski obliki. Glede na posodabljanje informacij SDF ločimo dva tipa podatkov. Za nekatere se zahteva formaliziran postopek in objava v pravnem aktu EK. Za druge, zlasti ekološke informacije ter informacije o upravljanju, pa je zaželeno, da jih države članice posodabljajo pogosteje. Informacije SDF se uporabljajo za spremljanje doseganja ciljev Natura direktiv, zato je pomembno, da se poleg aktualnih informacij SDF ohranijo tudi ekološke informacije izhodiščnega SDF.

Lesne krajinske značilnosti (mejice, obvodna lesna vegetacija, posamezna drevesa in grmi ter skupine dreves in grmov) na kmetijskih površinah so krajinski elementi, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Analizirali smo podatke daljinskega zaznavanja o pojavljanju lesnih krajinskih značilnosti po pokrajinskoekoloških tipih (PET). Rezultati analize so pomembni za določitev območij izvajanja ukrepov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in obnovi narave.

Dogajanje na podnebni konferenci, tematike prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in še kaj.

Viki Grošelj v knjigi Mojih 33 odprav obračuna z vzponi na 33 najvišjih in najbolj odmaknjenih gorstev sveta. Od Makaluja leta 1975 do Himlunga leta 2022. Izjemnih 47 let spominov na skoraj 400 straneh z barvnimi fotografijami.

Slovenska planinska pot je ena, vtisi mnogoteri. Zato velja le še povabilo in priporočilo Ivana Šumljaka, idejnega očeta Slovenske planinske poti: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«

Od leta 1994, ko je prvič izšel vodnik po slovenskih plezališčih, se je število plezališč od pionirskih 38 povzpelo na sedanjih 107. V 8., dopolnjeni in razširjeni izdaji je zajetih preko 5700 smeri, skorajda brez izjeme dobro opremljenih in zavarovanih. Z izdatno pomočjo in sodelovanjem lokalnih plezalcev in poznavalcev je pričujoča izdaja korenito posodobljena in usklajena s stanjem na terenu.

Turnosmučarski vodnik želi v prvi vrsti prebujati željo po odkrivanju novih belih prostranstev v naši bližnji okolici. Pisan je z mislijo na turnega smučarja, ki je v to dejavnost že bolj ali manj vpeljan in mu morda ponavljanje enih in istih tur že nekoliko preseda. Za tistega, ki raje odkriva, kot da bi vedno znova obiskoval iste cilje.