Digitalna knjižnica

Peter Muck se v dvaindvajsetih zgodbicah spominja svojih plezalskih prigod, začinjenih s svojevrstno zgodovinsko vrednostjo. V njih opisuje čas takoj po 2. svetovni vojni, ko se je naš alpinizem začel na novo razvijati.

Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.

V povodju Liščaka v južnih Julijskih Alpah so s fitocenološkimi popisi in preglednicami dokumentirali več kot deset gozdnih združb na rangu asociacije. Zaradi njegovih geoloških (apnenec, laporovec, glinavec, roženec) in geomorfoloških posebnosti (velika strmina, usmerjenost grape proti jugu) prevladujejo sestoji asociacij Seslerio autumnalis-Fagetum in Saxifrago cuneifolii-Fagetum. Podobnosti in razlike ozkih in globokih grap in sotesk v Julijskih Alpah so ugotavljali na podlagi primerjave rastja in rastlinstva povodja Liščaka in soteske Vintgar pri Podhomu in pri tem opisali tudi dva nova sintaksona.

Reinhold Messner v knjigi Podobe smisla govori o tem, kaj mu prinaša uspeh: odrekanje namesto potrošnje, sposobnost znebiti se navlake. Kaj ga je vodilo iz kmečke vasice v Dolomitih do najvišjih vrhov na svetu? Katere vrednote so ga vodile na njegovi poti in kakšno odločilno vlogo ima pri tem odrekanje? Kaj lahko pridobimo, če nekaj izpustimo? Toda Messner se ne spopada le z vprašanji svojega življenja. V ospredju so teme, ki zadevajo vse nas: trajnostni razvoj, podnebne spremembe in medgeneracijska pravičnost. Kako se spoprijema s staranjem ter kaj mu pomenijo smrt, religija in duhovnost? Messner se ne izogiba niti zelo zasebnim zadevam in odkrito govori o krizah in razočaranjih, o ločitvi in novih začetkih v ljubezni.

"Vodnik sem napisal izključno na temelju lastnih izkušenj, saj sem prehodil prav vse opisane poti in brezpotja. K mnogim se vračam vsako leto. Interpretacija dolgoletnega pohajanja po bohinjskih gorah je torej povsem osebna. Nanje gledam pač z očmi zaljubljenca. Kako so mikavne in zapeljive!”

Planinski vodnik Durmitor, nacionalni park je vodnik z 90 opisanimi vzponi na 40 planinskih vrhov gorstva Durmitor, obenem pa tudi bogata monografija s preko 400 izbranimi fotografijami nacionalnega parka. V vodniku so opisane vse smeri vzponov na vrhove Durmitorja. Na najvišji durmitorski vrh, Bobotov Kuk, je opisanih kar 7 različnih poti. V vodniku najdemo tudi opise petih kanjonov, treh rečnih dolin, 18 jezer in drugih znamenitosti tega najlepšega črnogorskega gorstva. Dodatno avtor predstavi narodni park Durmitor, mesto Žabljak in zgodovino alpinizma durmitorskih gora in sten.

Samo Rugelj, urednik, založnik in publicist, (so) avtor mnogih knjig, med drugim tudi Delaj, teci, živi in Ultrablues, se v svoji novi knjigi Triglavske poti odpravi na dolgo časa odlagano pustolovščino: s prijateljico iz mladosti se namenita v sproščenem, zložnem in vztrajnem pohodnem tempu v dobrem dnevu priti iz Ljubljane na vrh Triglava. Pot ju vodi čez griče in doline, čez hribe in soteske, obenem pa je to potepanje, mešanica potopisa, eseja in osebnih spominov, za avtorja tudi odlično izhodišče za razmislek o blagodejnosti hoje kot najbolj naravnem človekovem gibanju in njegovih dosedanjih vzponih na najvišji slovenski vrh, ki je v marsičem zaznamoval njegovo življenje. Knjiga Triglavske poti je svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v osrčje slovenskih gora in življenja z njimi.

Cena koledarja je 9,90 EUR z DDV, kupite ga lahko v vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka. Popust velja za večje količine.   Kontakt: mojca.smolej@tnp.gov.si

V tej zloženki najdete informacije o Pokljuki, njenih značilnostih in pravilih obnašanja v parku.

Kdor išče nekaj nepozabnega, bo to našel na poteh Alpe Adria (AAT) v treh deželah, ki jih povezujejo tri kulture – Avstriji, Sloveniji in Italiji. Pot AAT je pohodniška in vodi od vznožja Velikega Kleka (Grossglocknerja), 3798 m, do Jadranskega morja v Miljah (Muggia). Letos pot zaznamuje deseto obletnico. Več opisov etap smo objavili tudi v Planinskem vestniku.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Skrivnostne sile narave; Usmerjeno obiskovanje narave; Biosferna območja so zrcalo sožitja ljudi in narave; Pripravljeni na zimsko naravo.

V tej številki časopisa si lahko prebrete: Ohranjanje narave je vrednota; Digitalizacija varstvenih režimov; V Dvojnem jezeru vse manj rib; Za lepše travnike; Jalovčev ozebnik; Domorodnost alpskega kozoroga v Sloveniji; Turistična kmetija Pr' Anžič; Za ohranjanje planinskega pašništva; Hiše naših dedov; Srečanje slovenskih in evropskih sirarjev; Množični poletni obisk; Čezmejno Biosfero območje Julijske Alpe.