Digitalna knjižnica

Nov planinski zemljevid Slovenska Istra, Kras in okolica, merila 1 : 50.000, zajema območje med Sečovljami in Žbevnico na jugu, Sabotinom in Lokvami na Trnovski planoti na severu, med Predmejo, Senožečami, Košano in Podgradom na vzhodu ter Sabotinom, Doberdobskim jezerom, Trstom in Sečovljami na zahodu. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

Windy je spletno mesto in aplikacija, ki ponuja podrobne vremenske napovedi in interaktivne vetrovne karte. Prikazuje podatke o vetru, padavinah, temperaturi, zračnem tlaku in drugih vremenskih parametrih s pomočjo vizualno privlačnih zemljevidov. Je priljubljeno orodje med piloti, jadralci, pohodniki in vremenskimi navdušenci.

Z namenom zagotavljanja primernih mrestišč za dvoživke smo v okviru projekta Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov – LIFE AMPHICON vzpostavili nove mlake na štirih območjih Nature 2000 v Sloveniji. Članek opisuje izkušnje, pridobljene med procesom njihove vzpostavitve, od načrtovanja, pridobivanja zemljišč, soglasij in dovoljenj do same izvedbe. V njem izpostavljamo korake, potrebne pri načrtovanju in izvedbi tovrstnih posegov. Pri tem je ključna sklepna faza – vzpostavitev monitoringa, s katerim preverjamo uspešnost kolonizacije in potek naravne sukcesije v novih vodnih habitatih.

Planinski zemljevid Ratitovec in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad dolino Selške Sore. Prvaki tega območja so vsekakor Ratitovec, vrhovi nad Soriško planino, Porezen, Blegoš, Stari vrh in hišni vrh Škofje Loke - Lubnik.

Planinski zemljevid Semič z okolico - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskati vrhove in doline Semiške občine in njene okolice. V njej boste našli priljubljena razglednika – Mirno goro s planinsko kočo in razglednim stolpom ter Gače, vrhom nad edinim belokranjskim smučarskim centrom. Ostalih izrazitih vrhov morda res primanjkuje, jih pa zato nadomestijo mnoge naravne in kulturne znamenitosti Kočevskega roga, Črmošnjiške doline in Semiške gore. Raziskujete lahko ostanke številnih nekdanjih kočevarskih vasi, občudujete kraški izvir Krupe ali pa se sprehajate med semiškimi vinogradi.

Worldmapper je spletna stran, ki ponuja edinstvene zemljevide, ki prikazujejo svet na način, ki odraža različne družbene, ekonomske in okoljske dejavnike. Namesto da bi prikazali svet geografsko pravilno, so zemljevidi prilagojeni tako, da poudarijo specifične podatke, kot so prebivalstvo, dohodki, izobraževanje, dostop do zdravstvenih storitev in drugi kazalniki.

Spletna stran Avalanches.org ponuja informacije o snežnih plazovih v Evropi. Na njej najdeš plazovno karto, ki prikazuje trenutno nevarnost snežnih plazov v različnih regijah. Podatki so pridobljeni iz uradnih plazovnih centrov in so prikazani v standardiziranem evropskem sistemu nevarnosti plazov (od 1 – majhna nevarnost do 5 – zelo velika nevarnost). Stran je koristna za turne smučarje, alpiniste, planince in druge ljubitelje zimskih športov, saj omogoča boljšo pripravo in varnejše gibanje v gorah.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Pomurska planinska pot je dolga 330 km in ima 38 kontrolnih žigov. Pot se začne v Murski Soboti in se preko Goričkega in Ravenskega poda čez reko Muro v Radgonske in Kapelske gorice, čez Apaško polje v Slovenske gorice in čez Mursko polje in Dolinsko nazaj v Mursko Soboto.

Pesem »Oj Triglav moj dom«, danes tudi himno slovenskih planincev, je uglasbil Jakob Aljaž, avtor njenega besedila pa je Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo pesmi je bilo prvič objavljeno pred 130 leti (1894) v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Njen avtor se je tedaj podpisal s psevdonimom Slavin. Drugič je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Ker mu je bila všeč, jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj, Triglav, moj dom prvič javno zapeta. Z njo so tudi pospremili slovesno odprtje triglavske koče na Kredarici. *Posnetek V odlomku smo slišali sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt ob spremljavi Simfonikov RTV Slovenija.