Digitalna knjižnica

V zgodovini se je že večkrat potrdilo, da lahko predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga pomeni smrt civilizacije. Gozdovi namreč niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, temveč življenjski prostor številnih živih bitij, ki tam živijo v čarobnem procesu soodvisnosti. Prav v te soodvisnosti pa vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec ipd. Potem ko je v gozdu dolgo izkoriščal zgolj lesno bogastvo, vse bolj spoznava, kakšne druge dragocenosti še skriva. Pomembni zanj postajajo zelena ekologija in energija, zelena delovna mesta, zelena promocija gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenje z zdravilno energijo gozda, rekreacija, izobraževanje … V dokumentarnem filmu različni ljudje kot uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij ter pametno predelavo njegovih virov lahko razbremenimo, ohranimo in vanj trajnostno vlagamo, saj smo končno prepoznali njegovo večplastno vrednost. Kajti gozdove so nam v varstvo zapustili naši dedje in pradedje, od nas pa je zdaj odvisno, ali nam bo gozd z vsemi njegovimi darovi uspelo predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Kaj so glavni pogoji za nastanek neviht, kako jih napovedujemo in še marsikaj zanimivega z Blažem Šterom

Predelava lesa je za Slovenijo zelo pomembna dejavnost, saj od nje živi dobršen del prebivalstva, uporaba lesnih izdelkov pa je ena najpreprostejših poti v trajnostno družbo. Pri tem imamo dolgo tradicijo, že utečeno klasično obrt in industrijo, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi panogo usposobili za uspeh v 21. stoletju. V filmu Živim za les je predstavljena slikovita paleta poklicev, ki so povezani z lesom. Spoznali bomo tradicionalne poklice kot so gozdar, žagar, mizar, parketar in restavrator. Les je priložnost za inovativno podjetništvo in uspeh na področju predelave lesa, kar dokazujejo zgodbe mladih posameznikov z ustrezno izobrazbo, znanjem, motivacijo in interdisciplinarnim pristopom. Interdisciplinarnost je ključna pri delu z lesom, saj omogoča prenos znanja med različnimi disciplinami in reševanje izzivov, s čimer se ukvarjajo vrhunski znanstveniki, ki z novimi spoznanji premikajo meje uporabnosti lesa.

We have expanded our knowledge of the localities, sites and distribution of the Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo association in the Slovenian Alps. Based on phytocenological analyses, the shrub association belonging to the forest vegetation type Alpine mountain pine scrub was divided into two subassociations: peucedanetosum oreoselini and hylocomiadelphetosum triquetri. We also described four variants within the latter association.

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Ugodno stanje ohranjenost vrst in habitatnih tipov omrežja Natura 2000 je določeno z referenčnimi vrednostmi. Prikazana je metoda določanja referenčnih vrednosti v Sloveniji, ki je temeljila predvsem na izhodiščnih in trenutnih vrednostih. Opisane so značilnosti določenih referenčnih vrednosti. Referenčne vrednosti so formalizirane kot dolgoročni podrobni varstveni cilji v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Standardni obrazec za vodenje podatkov o območjih Natura 2000 (SDF) je Evropska komisija (EK) prvič uradno objavila leta 1997. Informacije so v SDF razvrščene v sedem sklopov, najobsežnejši vsebuje ekološke informacije o vrstah in habitatnih tipih na območju. Z razvojem informacijske tehnologije in širitvijo EU se spreminja in posodablja tudi SDF. Po reviziji leta 2011 se SDF izpolnjuje le še v elektronski obliki. Glede na posodabljanje informacij SDF ločimo dva tipa podatkov. Za nekatere se zahteva formaliziran postopek in objava v pravnem aktu EK. Za druge, zlasti ekološke informacije ter informacije o upravljanju, pa je zaželeno, da jih države članice posodabljajo pogosteje. Informacije SDF se uporabljajo za spremljanje doseganja ciljev Natura direktiv, zato je pomembno, da se poleg aktualnih informacij SDF ohranijo tudi ekološke informacije izhodiščnega SDF.

Lesne krajinske značilnosti (mejice, obvodna lesna vegetacija, posamezna drevesa in grmi ter skupine dreves in grmov) na kmetijskih površinah so krajinski elementi, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Analizirali smo podatke daljinskega zaznavanja o pojavljanju lesnih krajinskih značilnosti po pokrajinskoekoloških tipih (PET). Rezultati analize so pomembni za določitev območij izvajanja ukrepov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in obnovi narave.

Dogajanje na podnebni konferenci, tematike prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in še kaj.

Slovenska planinska pot je ena, vtisi mnogoteri. Zato velja le še povabilo in priporočilo Ivana Šumljaka, idejnega očeta Slovenske planinske poti: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«