Digitalna knjižnica

Serija v treh delih Gora ni večna postavlja v ospredje vprašanje spreminjanja podnebja in posledic, ki jih imajo te spremembe na gorski svet. Ni pa to edini vzrok spreminjanja gora. Vseskozi so navzoči tudi naravni procesi propadanja in preobražanja, bolj ali manj neodvisni od človeka. V vsaki izmed treh epizod dokumentarne serije z naslovom Gora ni večna bo v ospredju nosilni lik, ki iz različnih vidikov pripoveduje in osmišlja obravnavano tematiko. O spreminjanju gora in njegovih posledicah bodo tako govorili alpinistka in raziskovalka Irena Mrak, geograf, raziskovalec in gornik Miha Pavšek ter Jaka Ortar, prav tako geograf ter alpinist in alpinistični smučar. Povezovalni element vsake epizode bo pripovedka oziroma mit, ki se navezuje na kraj, na katerem se bodo epizode začele, ter priča o posledicah usodne soodvisnosti med naravo (goro) in človekom. Trije osrednji pripovedovalci bodo ob alpinističnem vzponu ali kakšni drugi gorniški aktivnosti govorili o svojih izsledkih, dognanjih, znanstvenih raziskavah in meritvah. Pri tem jih bodo spremljali soplezalci in sodelavci, prav tako aktivni in angažirani glede problematike nenehnega spreminjanja gora, ki vsebinsko zaokrožujejo epizodo.

Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju.

Ugodno stanje ohranjenost vrst in habitatnih tipov omrežja Natura 2000 je določeno z referenčnimi vrednostmi. Prikazana je metoda določanja referenčnih vrednosti v Sloveniji, ki je temeljila predvsem na izhodiščnih in trenutnih vrednostih. Opisane so značilnosti določenih referenčnih vrednosti. Referenčne vrednosti so formalizirane kot dolgoročni podrobni varstveni cilji v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028

Zgodbe o Juliani niso opis poti, ampak tihi sopotniki, da bi nam ta pot ostala v spominu. Poljudno, a strokovno preverjeno je predstavljen izbor zgodb s poudarkom na zgodovinskih, krajinskih in kulturnih posebnostih, z nekaterimi utrinki iz neponovljive narave ter o ljudeh, pomembnih za posamezne kraje. Zgodbe o Juliani nam je podaril avtor Janez Bizjak, eden najboljših poznavalcev Julijskih Alp, publicist, arhitekt in dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka. Knjiga je duhovno dopolnilo uspešnici daljinski pohodniški poti Juliana Trail.

Standardni obrazec za vodenje podatkov o območjih Natura 2000 (SDF) je Evropska komisija (EK) prvič uradno objavila leta 1997. Informacije so v SDF razvrščene v sedem sklopov, najobsežnejši vsebuje ekološke informacije o vrstah in habitatnih tipih na območju. Z razvojem informacijske tehnologije in širitvijo EU se spreminja in posodablja tudi SDF. Po reviziji leta 2011 se SDF izpolnjuje le še v elektronski obliki. Glede na posodabljanje informacij SDF ločimo dva tipa podatkov. Za nekatere se zahteva formaliziran postopek in objava v pravnem aktu EK. Za druge, zlasti ekološke informacije ter informacije o upravljanju, pa je zaželeno, da jih države članice posodabljajo pogosteje. Informacije SDF se uporabljajo za spremljanje doseganja ciljev Natura direktiv, zato je pomembno, da se poleg aktualnih informacij SDF ohranijo tudi ekološke informacije izhodiščnega SDF.

Lesne krajinske značilnosti (mejice, obvodna lesna vegetacija, posamezna drevesa in grmi ter skupine dreves in grmov) na kmetijskih površinah so krajinski elementi, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Analizirali smo podatke daljinskega zaznavanja o pojavljanju lesnih krajinskih značilnosti po pokrajinskoekoloških tipih (PET). Rezultati analize so pomembni za določitev območij izvajanja ukrepov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in obnovi narave.

Dogajanje na podnebni konferenci, tematike prilagajanja na podnebne spremembe v Sloveniji in še kaj.

Slovenska planinska pot je ena, vtisi mnogoteri. Zato velja le še povabilo in priporočilo Ivana Šumljaka, idejnega očeta Slovenske planinske poti: »Prijatelj, hodi počasi! Transverzalo res lahko opraviš v enem mesecu, a hodi rajši pet let. Potem boš imel več od nje, mnogo, mnogo več. Častni znak te bo že počakal!«

Od leta 1994, ko je prvič izšel vodnik po slovenskih plezališčih, se je število plezališč od pionirskih 38 povzpelo na sedanjih 107. V 8., dopolnjeni in razširjeni izdaji je zajetih preko 5700 smeri, skorajda brez izjeme dobro opremljenih in zavarovanih. Z izdatno pomočjo in sodelovanjem lokalnih plezalcev in poznavalcev je pričujoča izdaja korenito posodobljena in usklajena s stanjem na terenu.

Peter Muck se v dvaindvajsetih zgodbicah spominja svojih plezalskih prigod, začinjenih s svojevrstno zgodovinsko vrednostjo. V njih opisuje čas takoj po 2. svetovni vojni, ko se je naš alpinizem začel na novo razvijati.

Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.

Samo Rugelj, urednik, založnik in publicist, (so) avtor mnogih knjig, med drugim tudi Delaj, teci, živi in Ultrablues, se v svoji novi knjigi Triglavske poti odpravi na dolgo časa odlagano pustolovščino: s prijateljico iz mladosti se namenita v sproščenem, zložnem in vztrajnem pohodnem tempu v dobrem dnevu priti iz Ljubljane na vrh Triglava. Pot ju vodi čez griče in doline, čez hribe in soteske, obenem pa je to potepanje, mešanica potopisa, eseja in osebnih spominov, za avtorja tudi odlično izhodišče za razmislek o blagodejnosti hoje kot najbolj naravnem človekovem gibanju in njegovih dosedanjih vzponih na najvišji slovenski vrh, ki je v marsičem zaznamoval njegovo življenje. Knjiga Triglavske poti je svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v osrčje slovenskih gora in življenja z njimi.