Digitalna knjižnica

Naravovarstveni atlas je informacijski sistem za pregledovanje in urejanje podatkov z naravovarstveno vsebino. Zasnovan je modularno, temelji pa na sodobni GIS tehnologiji. Zaradi velikega števila podatkov in boljše preglednosti se podatki v Naravovarstvenem atlasu prikazujejo v štirih sklopih:Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote in zavarovana območja. Atlas je izdelal Zavod RS za varstvo narave v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom in ARSO.

Joža Čop, mali človek iz ljudstva si je pridobil globoko spoštovanje, zaupanje in poklon celotne slovenske intelektualne elite ter svojih sodobnikov. Enako pa tudi vseh kasnejših generacij slovencev. Bil je vzor Skalašem, Oton Župančič pa mu za pedesetletnico napiše ter posveti odo, - bil pa je tudi vzor celotni kasnejši prihajajoči mladi generaciji alpinistov. Nastopil je v prvih dveh slovenskih filmih »V kraljestvi zlatoroga« ter »Triglavske strmine«, ob osemdesetletnici pa se mu je pisatelj Tone Svetina poklonil z avtobiografskim romanom »Stena« Vseeno pa pravi: »Nikoli nisem plezal zaradi slave in časopisov, da bi si potem ljudje z menoj brisali rit.« Film je hkrati zgodba o Skalaših ter zibelki, rojstvu in začetkih oblikovanja slovenske intelektualne ter športne elite, - slovenskega vitalizma, samozavesti in narodnega ponosa.

Dušan Škodič je začel hoditi v gore s starši, kot srednješolec pa je opravil tečaj za mladinske planinske vodnike v letnih in zimskih razmerah. Opravljen ima tudi izpit za markacista in gorskega stražarja, kot inštruktor je sodeloval na tečajih za mladinske vodnike in nekaj let se je ukvarjal z alpinizmom. Pisati je začel v srednji šoli. V Planinskem vestniku objavlja od leta 1994, član uredniškega odbora je od leta 2009. Je tudi avtor več knjig, povezanih s planinsko tematiko. V zadnjih letih je raziskoval arhiv kranjske sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, v katerem je odkril slovenski javnosti neznano gradivo, pomembno za preučevanje zgodovine našega planinstva in alpinizma v navezavi z osvajanjem Triglava in drugih slovenskih gora. Ta odkritja je uvrstil v nedavno izdani knjigi Triglav je naš.

Stenski koledar Triglavskega narodnega parka je tematsko obarvan in predstavlja prvih 100 let varstva Julijskih Alp.  Cena koledarja je 9,90 EUR z DDV, kupite ga lahko v vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka. Popust velja za večje količine. Kontakt: mojca.smolej@tnp.gov.si

V tej številki časopisa si lahko preberete: Volkovi na območju Triglaskega narodnega parka; Obnova travišč in nabiranje semen; Poletne ujme so povzročile obsežne poškodbe gozdov; Razpolovljeni ledenik pod vrhom triglava; Pastirska arhitektura Slovenije in Evrope; Celostna ureditev Mangrtskega sedla; Kmetija Pr Pusto; Julijske Alpe brez meja; Dejavni mladi nadzorniki.

Triglavski narodni park je v podkrnskih planinah predstavil dvajset let Biosfernega področja Julijske Alpe ter Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka, pri vsem tem pa gre za poudarek na sožitju med ljudmi, trajnostno naravnanim gospodarjenjem in okoljem.

Knjiga Triglav je naš osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. Avtorja Dušana Škodiča ljubitelji planinske literature poznamo, saj je to že njegova četrta knjiga, ki je izšla pri Planinski založbi (Ljudje v gorah, 2016; Smeh z gora, 2020; Meja na razvodnici, 2021). Predstavljeno je obdobje, v katerem so slovenske gore zaznamovali najprej posamezniki, od druge polovice 19. stoletja pa zlasti Nemško in avstrijsko planinsko društvo (DӦAV), ki je v našem prostoru pustilo globoke sledi, tudi v povezavi s Slovenskim planinskim društvom (SPD). Razvoj organiziranega planinstva in alpinizma v naši nekdanji monarhiji je bil prepleten s prebujanjem narodne zavesti, ki je trčila ob hotenja tukaj živečih Nemcev, ki so te gore prav tako imeli za svoje. Knjiga prinaša nazoren opis dejavnosti SPD in nemških podružnic, v ozadju katerih se kažejo groba nacionalna trenja in zakulisne špekulacije, ki so se prenesle tudi v gore. Iz knjige odseva realnost življenja v tedanji narodnostno pisani monarhiji. Po njenem razpadu so nastale nove države, čas začetkov planinstva in alpinizma pa je prekrila namerna pozaba, ki je ohranila le črno-bela poglavja, ki so predstavljala predvsem plehko fasado. Nepričakovano odkritje izgubljenega arhiva v Innsbrucku leta 2021 je omogočilo zapolniti nastale razpoke v času in na novo osvetliti zgodovino našega planinstva in alpinizma, ki je mnogo zanimivejša od do zdaj znane, predvsem pa vse skupaj dobi pravi smisel.

"Pri Triglavskem narodnem parku si moramo vedno prizadevati za srednjo pot, kompromis. Samo tako lahko zagotovimo dolgoročno spoštovanje dogovorjenih rešitev," svoj pogled na delo na področju varovanja narave predstavi Andrej Arih, biolog in naravovarstvenik z oddelka za varstvo narave pri javnem zavodu Triglavski narodni park, kjer te dni končujejo obsežen večletni projekt, poimenovan Vrh Julijcev, katerega osrednji partner je javni zavod Triglavski narodni park. V tokratnem podkastu V imenu narave o podaljšani sezoni obiskovanja Alp in vplivu podnebnih sprememb, o t. i. mirnih območjih, pomembnosti kalov in izboljšanju razmer v Dvojnem jezeru ter predvsem o projektu Vrh Julijcev in spreminjanju naših navad.

V prispevku so obravnavni vplivi podnebnih sprememb na turizem v alpskih regijah s poudarkom na občini Bovec. Predstavljene so podnebne značilnosti Zgornjega Posočja, medtem ko so s pomočjo statistične obravnave izpostavljeni trendi podnebnih in hidroloških spremenljivk. Predstavljeni podnebni scenariji nam omogočajo vpogled v prihodnost in kaj občino Bovec čaka v smislu vpliva na turistično ponudbo. Obravnavani so tudi turistična slika Bovškega, sestava gostov in kakšen pomen ima turizem za krajevno gospodarstvo. V delu je predstavljeno tudi, s kakšnimi težavami se spopadajo podobni kraji v alpskem območju ter kakšne nove oblike turizma načrtujejo in izvajajo, da bi omilili vpliv podnebnih sprememb na krajevno turistično gospodarstvo. V zaključku je predstavljeno, kateri ukrepi bi lahko bili smiselni za bovško občino in kako bi se morala turistična ponudba preoblikovati, v smislu prilagajanja turizma, ki predstavlja pomemben delež v dohodku občine, na podnebne spremembe.

Z geografi ZRC SAZU je ekipa oddaje Na lepše merila še poslednje ostanke Triglavskega ledenika pod Kredarico. Stanje ledenika pa je osupnilo celo raziskovalce. Kaj so "mirna območja" v Triglavskem narodnem parku in kako v Bohinju vzpostavljajo vez med kmetijstvom in turizmom?

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Odgovorno in varno v gore pozimi; Kakovost narave in ljudi- Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka; Zaradi podnebnih sprememb je zelena infrastruktura vse bolj pomembna; Ponižno in previdno. Tudi tako je lahko fantastično.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časpisa si lahko preberete; Varstvo je obstoj!; Poplave 2023; Kaj počnejo opraševalci pozimi; Dormanca- Zimsko spanje semen; Od semena do krožnika.