Digitalna knjižnica

V tej številki časopisa si lahko preberete: Sto let zavarovanja Doline Triglavskih jezer; Spremembe v biodiverziteti 1924-2024; Morsko okolje v Dolini Triglavskih jezer; Spremembe v kulturni krajini; Prvi pastirji in rudarji v visokogorju Julijskih Alp; Živeti v narodnem parku; Razvoj kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja; Brez gorništva ni Triglavskega narodnega parka; Triglavski narodni park in poštne znamke; Narava- najboljša, največja, in najpristnejša učilnica; Električni kombiji tudi za prebivalce petih parkovnih občin.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Sprememba je edina stalnica v naravi; Ledeniki zalogovniki sladke vode; Zelena urejenost naselij- Projekt FRACTAL.

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

V Tolminu je danes Triglavski narodni park uradno predal ključe petih električnih vozil petim lokalnim skupnostim z območja parka. V jubilejnem letu, sto letnici ustanovitve prvega zavarovanega območja na slovenskem ozemlju, je tudi to eden od razvojnih ukrepov, namenjen domačinom in obiskovalcem parka. Triglavski narodni park je denar pridobil iz podnebnega sklada za trajnostno mobilnost.

Planšarstvo je kot posebna oblika kmečkega življenja v planinah med toplim delom leta značilno za vse alpske dežele. Pri nas je bilo najbolj razvito v bohinjskih planinah, kjer so od konca 19. stoletja poznali zadružni, srenjski način paše ter izdelave masla, skute in sirov. Danes taka oblika planšarstva zamira.

Pesem »Oj Triglav moj dom«, danes tudi himno slovenskih planincev, je uglasbil Jakob Aljaž, avtor njenega besedila pa je Matija Zemljič iz Gornje Radgone. Besedilo pesmi je bilo prvič objavljeno pred 130 leti (1894) v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Njen avtor se je tedaj podpisal s psevdonimom Slavin. Drugič je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Ker mu je bila všeč, jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj, Triglav, moj dom prvič javno zapeta. Z njo so tudi pospremili slovesno odprtje triglavske koče na Kredarici. *Posnetek V odlomku smo slišali sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt ob spremljavi Simfonikov RTV Slovenija.

V oddaji Dobro jutro o knjigi Triglav je naš.

Konec decembra je bil zaključen zahtevni petletni projekt VrH Julijcev pod vodstvom Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP), ki je s pomočjo evropskih in nacionalnih sredstev omogočil devetim partnerjem izboljšano sektorsko sodelovanje in številne novost Zaključen projekt VrH Julijcev.

Atlas voda je javno objavljen spletni pregledovalnik, ki je vzpostavljen na državnem računalniškem oblaku (DRO). Vsebuje grafični prikaz posodobljene vsebine vodnega katastra in vodnih pravic.

Atlas okolja je spletna storitev, v okviru katere Agencija Republike Slovenije za okolje omogoča dostop do prostorskih vsebin najširšemu krogu uporabnikov. Rešitev je zasnovana na uporabi spletnih geoinformacijskih (GIS) tehnologij.

Uporabnik preko »Story Map-a« pridobi informacijo o aktualni oceni količinskega stanja podzemnih voda, ki je bila pripravljena za tretji načrt upravljanja voda 2022-2027 (NUV III). Opisani so preizkusi, ki se izvedejo za oceno količinskega stanja podzemnih voda in predstavljeni njihovi rezultati, vključno s skupno oceno stanja za NUV III in primerjavo z NUV II.