Digitalna knjižnica

Koledar Triglavskega narodnega parka za leto 2025 - Poti skozi lepote. Cena koledarja je 9,90 EUR z DDV, kupite ga lahko v vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka. Popust velja za večje količine. Kontakt: mojca.smolej@tnp.gov.si  

V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

V štirih oktobrskih terminih so predavatelji različnih raziskovalnih institucij in društev predstavili najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka. V sredo, 24.10.2024 smo poslušali dve predavanji: 1. predavanje: Matic di Batista: Raziskovanje in skrb za Bohinjsko podzemlje V Društvu za raziskovanje jam Ljubljana smo leta 2019 začeli raziskovati območje med bohinjskima planinama Poljana in Suha. V petih letih sistematičnega pregledovanja smo odkrili in raziskali več kot 100 jam, nekatere med njimi pa se nadaljujejo v neslutene dimenzije. V letošnjem letu smo raziskali najdaljšo in najglobljo jamo na območju, kjer sistem več jamskih vhodov dosega dolžino preko 10 kilometrov, jama »Dlvn« pa je z vhodom blizu grebena presegla globino 1000 metrov. Raziskave še niso zaključene, saj jamarji po vsaki raziskovalni akciji odkrijemo nova vprašanja, ki čakajo na razrešitev. 2. predavanje: Gašper Finžgar: Potapljaške raziskave izvira Soče in Savice Predavanje je osvetlilo raziskovanje kraških izvirov Savice in Soče s poudarkom na jamarskih potapljaških tehnikah, ki omogočajo odkrivanje njihovih globin. Udeleženci so se seznanili z zahtevno opremo, izzivi in posebnostmi jamskega potapljanja, ob tem pa je bil izpostavljen pomen in ranljivost kraških izvirov, ki so ključni za oskrbo s pitno vodo.

V štirih oktobrskih terminih so predavatelji različnih raziskovalnih institucij in društev predstavili najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka. Tomaž Mihelič (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS) je predstavil sodobne raziskave divjega petelina, belke in planinskega orla v Triglavskem narodnem parku. Za uspešno varstvo vrst potrebujemo močne argumente. Klasične metode preučevanja habitata imajo pogosto omejitve, zato je telemetrija izjemno pomembno raziskovalno orodje. V Triglavskem narodnem parku smo s pomočjo telemetrije preučevali divjega petelina in belko, predvsem z namenom razumevanja pomena miru v njihovem življenju. Zadnje raziskave orla pa so nam razkrile povsem nove dimenzije njegovega izjemnega nadzora nad prostorom. O pomenu telemetrije v ornitologiji, o izkušnjah, izzivih in veseljih raziskovanja boste izvedeli več na zgornjem posnetku predavanja.

Serija V smeri prinaša tri navdihujoče zgodbe, povezane s slovenskimi gorami: od alpinistične naveze Nejca Marčiča in Luke Stražarja, prek spominov alpinista Sama Supina, ki je pred leti izgubil brata, do mentorja alpinista Silva Kara, ki znanje predaja mlajši generaciji.

Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.

V zadnji epizodi planinske sezone naPOTkov smo raziskali še en čudovit del Slovenije. Zanj so poleg čudovite narave, številnih hribov in gora, značilni tudi jezero, mohant, kravji bal, dež in še marsikaj. To je Bohinj, ki ga je alpinist, pedagog in naravovarstvenik Jože Mihelič opisal kot eno "najlepših alpskih dolin, pa ne samo v naših slovenskih gorah, ampak v Alpah nasploh." Bohinj pa ni le okolica jezera, temveč vanj sodi celotno povirje Save Bohinjke z vsemi gorami in planinami vred.

Obiskali smo Planino v Lazu, eno najbolj avtentičnih živih pastirskih naselij v Triglavskem narodnem parku, kamor se čez poletne mesece kot majerca preseli Lucija Gartner. V oddaji tudi več o povezavi med gorskim pašništvom in turizmom v Posočju. Brez obdelane krajine tudi težko govorimo o kvalitetnem turizmu, zato je ekipa Na lepše obiskala živo pašno planino Pretovč, ki se nahaja med Visoč vrhom in Mrzlim vrhom. V oddaji pa tudi zgodba o Ivanu Jelinčiču, kmetu, gozdarju, sirarju, slikarju, glasbeniku in turističnemu delavcu, ki je kot eden prvih oddajal sobe v nekdaj odmaknjeni dolini Trente. Kako torej s kombinacijo kmetijstva in turizma živeti in preživeti znotraj zaščitenega biosfernega območja Julijske Alpe?

Divje kampiranje, vožnja s kolesi na zavarovanih območjih, kopanje v visokogorskih jezerih in potokih. To je le nekaj kršitev, s katerimi se soočajo nadzorniki v našem edinem narodnem parku. Kako se Triglavski narodni park bori proti kršitvam, ki ogrožajo njegovo neokrnjeno naravo? Vodja naravovarstvenih nadzornikov v TNP Sašo Hrovat je spregovoril tudi o kaznih za kršitelje in izzivih, s katerimi se sooča park zaradi neodgovornih obiskovalcev.

26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978; šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku.