Digitalna knjižnica

Lucija Gartner, geografinja in etnologinja po izobrazbi, je na Planini v Lazu, na nadmorski višini 1560 metrov, pastirica in majerca.

Spletna učilnica z brezplačnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.

Polona Kenda je ravnateljica ene izmed najmanjših šol v Sloveniji in kmetica, ki skupaj z družino obdeluje posestvo na Bači pri Podbrdu. Je ambasadorka biosfernega območja Julijske Alpe.

Po 100 letih od prvega zavarovanja je danes naš edini nacionalni park v naši zavesti že prerasel v svojevrstno nacionalno institucijo, pravi dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celo karierno pot, kratko obdobje tudi kot vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda TNP in je brez dvoma eden največjih poznavalcev zgodovine našega edinega nacionalnega parka, ki je preteklo leto dopolnil častitljivih 100 let. Močno je bil vpet tudi v praznovanje, ki smo mu, z vrsto dogodkov in prireditev, namenili kar vse jubilejno leto 2024. »Varstvo je obstoj« je bil slogan praznovanja in to je zaveza tudi za naslednjih 100 let.

Koledar Triglavskega narodnega parka za leto 2025 - Poti skozi lepote. Cena koledarja je 9,90 EUR z DDV, kupite ga lahko v vseh informacijskih mestih Triglavskega narodnega parka. Popust velja za večje količine. Kontakt: mojca.smolej@tnp.gov.si  

V letu 2024 Triglavski narodni park obeležuje 100. obletnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev z zakonom zaščitenega zavarovanega območja narave, v katerem velja poseben naravovarstveni režim. Razteza se na površini več kot 83 tisoč hektarjev. V njem najdemo številne naravne in kulturne spomenike. Pri izletnikih, teh je vsako leto več, so še posebno priljubljeni vrhovi, pa tudi številna jezera. Kako upravljavcem parka uspe obvladovati naval turizma in kateri predeli parka so najzanimivejši, je preveril tudi Prvi, ki se je v Triglavski narodni park odpravil na obisk.

Bohinj je ena najlepših dolin v vseh Alpah, je prepričan gost oddaje Razkošje v glavi. To je Jože Mihelič, alpinist, fotograf, turni smučar, pedagog, naravovarstvenik in avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov ter več monografij. Predvsem pa človek, za katerega se zdi, da na življenje gleda z radovednostjo znanstvenika, razumevanjem antropologa in strastjo alpinista. Še vedno rad odide v gore, ima še kar nekaj idej za pisanje in se z vsemi podrobnostmi spominja svojega otroštva, alpinističnih prijateljev in podvigov, pa tudi 25-letnega obdobja, ko je bil zaposlen v Triglavskem narodnem parku, in skoraj štiri desetletja dolgega sodelovanja z ljubljansko Fakulteto za šport.

V štirih oktobrskih terminih so predavatelji različnih raziskovalnih institucij in društev predstavili najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka. V sredo, 24.10.2024 smo poslušali dve predavanji: 1. predavanje: Matic di Batista: Raziskovanje in skrb za Bohinjsko podzemlje V Društvu za raziskovanje jam Ljubljana smo leta 2019 začeli raziskovati območje med bohinjskima planinama Poljana in Suha. V petih letih sistematičnega pregledovanja smo odkrili in raziskali več kot 100 jam, nekatere med njimi pa se nadaljujejo v neslutene dimenzije. V letošnjem letu smo raziskali najdaljšo in najglobljo jamo na območju, kjer sistem več jamskih vhodov dosega dolžino preko 10 kilometrov, jama »Dlvn« pa je z vhodom blizu grebena presegla globino 1000 metrov. Raziskave še niso zaključene, saj jamarji po vsaki raziskovalni akciji odkrijemo nova vprašanja, ki čakajo na razrešitev. 2. predavanje: Gašper Finžgar: Potapljaške raziskave izvira Soče in Savice Predavanje je osvetlilo raziskovanje kraških izvirov Savice in Soče s poudarkom na jamarskih potapljaških tehnikah, ki omogočajo odkrivanje njihovih globin. Udeleženci so se seznanili z zahtevno opremo, izzivi in posebnostmi jamskega potapljanja, ob tem pa je bil izpostavljen pomen in ranljivost kraških izvirov, ki so ključni za oskrbo s pitno vodo.

V štirih oktobrskih terminih so predavatelji različnih raziskovalnih institucij in društev predstavili najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka. Tomaž Mihelič (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS) je predstavil sodobne raziskave divjega petelina, belke in planinskega orla v Triglavskem narodnem parku. Za uspešno varstvo vrst potrebujemo močne argumente. Klasične metode preučevanja habitata imajo pogosto omejitve, zato je telemetrija izjemno pomembno raziskovalno orodje. V Triglavskem narodnem parku smo s pomočjo telemetrije preučevali divjega petelina in belko, predvsem z namenom razumevanja pomena miru v njihovem življenju. Zadnje raziskave orla pa so nam razkrile povsem nove dimenzije njegovega izjemnega nadzora nad prostorom. O pomenu telemetrije v ornitologiji, o izkušnjah, izzivih in veseljih raziskovanja boste izvedeli več na zgornjem posnetku predavanja.

Serija V smeri prinaša tri navdihujoče zgodbe, povezane s slovenskimi gorami: od alpinistične naveze Nejca Marčiča in Luke Stražarja, prek spominov alpinista Sama Supina, ki je pred leti izgubil brata, do mentorja alpinista Silva Kara, ki znanje predaja mlajši generaciji.

Soteska Vintgar velja za odprta vrata v Triglavski narodni park. Nekoč divja ledeniška soteska je leta 1893 dobila prvo pot za obiskovalce.