Digitalna knjižnica

Ker je bil Prvi na terenu v Bohinju, smo v oddajo Sobotno branje povabili nekoga, ki sicer živi v Mojstrani, a se ima za Bohinjca. To je Joža Mihelič, profesor športne vzgoje, alpinist, naravovarstvenik, fotograf in turni smučar. Vprašaj goro so njegovi planinski spomini, v katerih so s pisateljsko žilico, ki so jo očitno – poleg alpinistične – imeli v njegovi družini, zapisani drobci iz njegovega otroštva in mladosti. V ospredju so odraščanje v Bohinju, sklepanje prijateljskih vezi, naklonjenost do gora in narave, spomini na prve pohodniške in alpinistične podvige ter ljudje, ki so zaznamovali njegovo življenje. Pred mikrofon je avtorja povabila Špela Šebenik. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Kdaj ste se nazadnje bosi sprehodili po travniku in prisluhnili čričkom ter opazovali travniške cvetlice? Na Festivalu alpskega cvetja v Bohinju je v sobotnem jutru ob Bohinjskem jezeru potekal zvočni sprehod, ki se imenuje Poslušati s travniki. Zvočni sprehod, ki udeležence usmerja k zavestnemu in aktivnemu poslušanju, sta vodila multimedijska umetnika Irena Pivka in Brane Zorman iz zavoda Cona. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih.

Oddaja Dobro jutro, v kateri je govora o nabiralništvu v Tiglavskem narodnem parku.

The Julian Alps, spanning the border between Slovenia and Italy, are a remarkable example of transboundary cooperation in biodiversity conservation. The interviews and focus group we organized with the main stakeholders in the area allowed the TRANSNATURE consortium to uncover the main characteristics of this transboundary cooperation.

»Skupaj se učimo. Bistveno je, da vemo drug za drugega. Človeški, topel pristop do kogarkoli je zelo pomemben.« To so poudarki tokratnega podkasta Na robu teme je svetloba, v katerem gostimo Marjeto Albinini iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. V pogovoru slišimo, zakaj sta se povezala JZ Triglavski narodni park in Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, kateri projekti so plod tega sodelovanja in kako pomembno je tudi osveščanje zaposlenih, kako pristopiti do obiskovalcev z oviranostmi. Lepo vabljeni k poslušanju!

Lucija Gartner, geografinja in etnologinja po izobrazbi, je na Planini v Lazu, na nadmorski višini 1560 metrov, pastirica in majerca.

Spletna učilnica z brezplačnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.

Polona Kenda je ravnateljica ene izmed najmanjših šol v Sloveniji in kmetica, ki skupaj z družino obdeluje posestvo na Bači pri Podbrdu. Je ambasadorka biosfernega območja Julijske Alpe.

Po 100 letih od prvega zavarovanja je danes naš edini nacionalni park v naši zavesti že prerasel v svojevrstno nacionalno institucijo, pravi dr. Peter Skoberne, biolog, naravovarstvenik, publicist, predavatelj, fotograf. S področjem varstva narave se je poklicno ukvarjal celo karierno pot, kratko obdobje tudi kot vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda TNP in je brez dvoma eden največjih poznavalcev zgodovine našega edinega nacionalnega parka, ki je preteklo leto dopolnil častitljivih 100 let. Močno je bil vpet tudi v praznovanje, ki smo mu, z vrsto dogodkov in prireditev, namenili kar vse jubilejno leto 2024. »Varstvo je obstoj« je bil slogan praznovanja in to je zaveza tudi za naslednjih 100 let.