Digitalna knjižnica

Reinhold Messner v knjigi Podobe smisla govori o tem, kaj mu prinaša uspeh: odrekanje namesto potrošnje, sposobnost znebiti se navlake. Kaj ga je vodilo iz kmečke vasice v Dolomitih do najvišjih vrhov na svetu? Katere vrednote so ga vodile na njegovi poti in kakšno odločilno vlogo ima pri tem odrekanje? Kaj lahko pridobimo, če nekaj izpustimo? Toda Messner se ne spopada le z vprašanji svojega življenja. V ospredju so teme, ki zadevajo vse nas: trajnostni razvoj, podnebne spremembe in medgeneracijska pravičnost. Kako se spoprijema s staranjem ter kaj mu pomenijo smrt, religija in duhovnost? Messner se ne izogiba niti zelo zasebnim zadevam in odkrito govori o krizah in razočaranjih, o ločitvi in novih začetkih v ljubezni.

Planinski vodnik Durmitor, nacionalni park je vodnik z 90 opisanimi vzponi na 40 planinskih vrhov gorstva Durmitor, obenem pa tudi bogata monografija s preko 400 izbranimi fotografijami nacionalnega parka. V vodniku so opisane vse smeri vzponov na vrhove Durmitorja. Na najvišji durmitorski vrh, Bobotov Kuk, je opisanih kar 7 različnih poti. V vodniku najdemo tudi opise petih kanjonov, treh rečnih dolin, 18 jezer in drugih znamenitosti tega najlepšega črnogorskega gorstva. Dodatno avtor predstavi narodni park Durmitor, mesto Žabljak in zgodovino alpinizma durmitorskih gora in sten.

Oddaja opozarja na onesnaženost morja s plastiko in še posebej z mikroplastiko. Ta nato zaide v ribe, te pa končajo na naših krožnikih in v človeškem organizmu. Rešitev pa niso čistilne akcije na morskih obalah. Okrepiti je treba zavedanje, da moramo spremeniti naša dejanja in predvsem industrijo, ki je največji onesnaževalec.

Z alpinizmom se ukvarja mnogo ljudi, Andrej Štremfelj pa je en sam. Njegov opis otroškega hrepenenja po odkrivanju skrivnosti gora dokazuje, da tudi sedaj, ko brada postaja siva in korak počasnejši, ni nič drugače. A ko se z njim podaš v stene Julijcev, se kot na platnu zvrstijo soplezalci, življenjski ritem tistega časa in neverjetna radost življenja. In ko po vožnji s tovornjakom in kombijem v družbi Nejca Zaplotnika odkriva in tudi prepleza svoj prvi osemtisočak, Skriti vrh, se zdi, kot da doživljamo napore in srečo skupaj z njim. Prav tu, na prvi himalajski odpravi, pri rosnih dvajsetih letih, se prvič sreča s smrtjo svojega prijatelja.

Vodnik ponuja vseosežen pregled možnost za planinarjenje v Hrvaški. Vsebuje veliko konkretnih in praktičnih podatkov, z bogato grafično obliko in modernim pristopom - tako vodnik služi kot dobra osnova za planinarjenje lahkih poldnevnih sprehodov, celodnevnih izletov in večdnevnih tur.

Italijanka Nives Meroi in Beneški Slovenec Roman Benet sta leta 2017 osvojila še zadnji, štirinajsti osemtisočak, Anapurno. S tem sta postavila rekord: sta prvi par in prva naveza na svetu, ki se je skupaj povzpela na štirinajst zemeljskih osemtisočakov, in to brez dodatnega kisika in brez pomoči visokogorskih nosačev. O tej zadnji izkušnji govori potopisna pripoved Let plašnega krokarja. Med vzponom ju je večkrat obiskal krokar, ki v delu postane simbol svobode in prostosti, pravo nasprotje alpinistom, ujetih v krog odvisnosti od zunanjih dejavnikov in naravnih sil.

Ob Svetovneme dnevu meteorologije 2021

Gre verjetno za najpopolnejši izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji.

Dva popotnika v družbi legendarnega alpinista (Viki Grošelj) in zagretih pohodnikov v deželi, ki te pričaka s kulturnim šokom na eni strani ter nepopisno lepoto in mirom na drugi strani. Njihova skupna točka je ljubezen do gora. Dežela, ki te najprej šokira, potem odbija, nato pa neizmerno privlači, tako kot gore, ki so gospodarice tega dela sveta. S posebno energijo prežeta dežela, kjer sanje lahko postanejo resničnost. Zatorej poklon Himalaji, ki te s svojo neverjetno energijo privlači, odvrne ali pa sprejme v svoje domovanje.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Ko se je kopno, ki mu pripada tudi današnje ozemlje Kostarike, pred tremi milijoni let dvignilo iz morja, je povezalo življenje dveh velikih celin. Razplamtela se je ena najbolj vročih točk biološke raznovrstnosti na Zemlji. Nikjer na svetu ni toliko habitatov kot v Kostariki, majhni deželi na mostu med Severno in Južno Ameriko. Na ozemlju, ki je le dvakrat večje od Slovenije, živi toliko vrst, da predstavljajo skoraj 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Kostariški neokrnjeni pragozdovi so dom 500.000 rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi so tudi tiste z vrha seznama ogroženosti, kot npr. priljubljena ara macao. Film nas popelje skozi nastanek tropskega deževnega gozda, ki v svojih divjinah skriva mnogo čudes, eksotičnost, smrtonosnost in neverjetno iznajdljivost rastlin in živali. Bogato življenje tropskih favne in flore s strokovnimi razlagami pospremita strokovna sodelavca filma prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let vodita strokovne študentske odprave v ta mali raj na Zemlji.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Življenje v Kostariki je močno zaznamovala ameriška korporacija United Fruit Company (UFC). S krčenjem gozdov za vzpostavitev plantaž bananovcev je globoko zarezala v tropsko življenjsko okolje. Pehanje za dobičkom in intenzivna reja goveda sta kostariške gozdove sklestila, da so pokrivali komaj 26 % države, uničila sta primarne habitate in razdrobila gozdne površine. Ko je UFC zapustila Kostariko, je za seboj pustila na tisoče brezposelnih ljudi in stotine hektarjev opustelih plantaž. Kostaričani so nekaj opustelih plantaž zamenjali s plantažami oljnih palm in ananasa, ostalo pa so s pomočjo mednarodnih nevladnih organizacij začeli pogozdovati in otoke sekundarnega tropskega gozda povezovati v biološke koridorje, po katerih lahko prehajajo rastline in živali. Tropski ekosistemi pa niso le dom 85 % živih vrst, marveč so tudi pljuča našega planeta. Eno tropsko drevo na leto namreč vsrka skoraj 12 kg ogljikovega dioksida. Zato s pogozdovanjem opustošenih območij tudi znižujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Film nas popelje skozi ponovni brst tropskega gozda na opustelih plantažah in travnikih ter predstavi najpomembnejše izzive pogozdovanja tropske znanstveno-raziskovalne postaje v srčiki tropskega deževnega gozda v La Gambi.

V Združenih državah Amerike je devetinpetdeset narodnih parkov, ki so med seboj precej oddaljeni. Ker smo bili časovno omejeni, smo se odločili za ogled območja Velikega kroga/Grand Circle, ki se nahaja v jugozahodnem delu ZDA. Tu je zgoščenih največ narodnih parkov, obiščemo pa jih lahko po bolj ali manj krožni poti. Obsegajo južni del držav Utah in severni del Arizone.