Digitalna knjižnica

Po spodbudi članka o vprašanju, ali je ekosocializem utopija ali realna alternativa, ta članek obravnava izhodišča in možnosti, da bi ljudje uvedli in uresničevali takšno rabo narave, da je bo ostalo dovolj tudi za prihodnje generacije. Osvobojeni posameznik bi danes končno moral imeti priložnost, da svobodno odloči o prihodnosti; tehnične možnosti za to so na voljo.

Mediji imajo pri varstvu velikih zveri pomembno vlogo: lahko so pomemben sooblikovalec odnosa in posledično vedenja ljudi do velikih zveri, vplivajo pa lahko tudi na upravljavske odločitve. Konflikti z zvermi so za medije privlačna tema, saj pri ljudeh prožijo močna čustva. Namen analize medijskih objav je ugotoviti, kakšno podobo o konfliktih, povezanih z zvermi, si lahko iz tiskanih in spletnih objav ustvari javnost. Cilj analize je na podlagi objav o škodah, ki jih povzročita rjavi medved (Ursus arctos) in volk (Canis lupus), med leti 2013 in 2016 ugotoviti, kako so prikazane škode, vzroki za škode in možne rešitve v povezavi z različnimi viri informacij. V analiziranih objavah se v zvezi s škodami pojavlja veliko različnih vzrokov, povezanih težav in možnih rešitev. Za učinkovito obveščanje o preprečevanju konfliktov z zvermi je treba oblikovati komunikacijsko strategijo, katere del morajo biti tudi odnosi z mediji.

To je knjiga o nevarnostih v gorah. V njej bomo zaman iskali romantične zapise o vzponih na vrhove, uživanju v neskončnih razgledih, vzdihovanju ob sončnih vzhodih in zahodih za grebeni na obzorju. To so zgodbe in opisi, kaj vse se nam lahko pripeti in se vzpon ne zaključi tako, kot bi si želeli.

Residing in second homes or weekend-houses has for a long time been very popular in Slovenia. The construction of these dwellings reached its peak in the 1980s. While they can be found in all municipalities across the Slovene territory, such buildings are densely distributed across areas which, due to their specific landscape and recreational features, are particularly attractive for tourism. Therefore, they are often found in areas under special environmental protection as well. These areas offer a great number of geomorphologic, geological, hydrological, botanical and other environmental places of interest that make them an attractive, but also sensitive environment for leisure activities.

Triglav National Park is the only national park (NP) in Slovenia. Its protection measures have always been publicly disputed and its impact questioned. This paper identifies and assesses the impact of the park on regional development. It compares two kinds of data: the municipal development coefficient based on statistical data and residents’ attitudes toward the park, based on analysis of a survey, newspapers, and public debates. Triglav NP is located in two regions: Goriška and Gorenjska. Our results show that the municipalities in Gorenjska are better developed; however, the development trends in these municipalities are decreasing, whereas in the Goriška region they are increasing, overall reducing the regional differences between the two parts of the park. Text analyses reveal that lack of clarity in the management, boundaries and funding of the park, as well as inconsistency with existing legislation and international standards, have resulted in constant conflicts, which have impeded regional development. We argue that, once the conflicts are solved and local communities perceive positive changes as a result of implementing the law, progressive effects developing the protected area will follow. Triglav NP has the potential for long-term positive impacts on regional development if there is sound legislation, if this legislation is effectively implemented and if an active participatory process is put in place.

Slovenije se že dolgo drži sloves čiste in lepe države. Zelene države. Prav v letu 2016, v letu nastanka te knjige, je ameriška univerza Yale Slovenijo omenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu. A ta pridevnik zelena je lahko tudi varljiv. Lahko bi denimo pomenil le to, da je neka država redko poseljena ali pa kmetijsko zelo intenzivna. Kar pa za Slovenijo nikakor ne velja. Slovenija je namreč država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in krajinsko pestrostjo.

Eden izmed temeljnih pogojev za ohranjanje biodiverzitete je izobraževanje. Vedenje (poznavanje problema) zmanjšuje verjetnost napačnih odločitev pri načrtovanju. Poznavanje različnih oblik trajnostnega gospodarjenja omogoča ohranjanje ekosistemov, habitatov in habitatnih tipov. Ozaveščenost čim večjega števila ljudi pa je ključni dejavnik za ohranjanje biodiverzitete. S pomočjo ankete smo raziskali predvsem življenjski slog anketirancev, in sicer: kje kupujejo hrano; če imajo doma živali in obdelovalne površine (vrtove, njive); če v prostem času opravljajo kakšne aktivnosti v naravi…

S strokovnjaki smo merili ledenik v naših alpah Z geografsko-geodetsko odpravo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) smo ta teden »jemali mere« ledeniku pod Skuto na približno 2060 metrih, kjer je njegov spodnji rob. Ledeni samotar se drži presenetljivo dobro! Sicer izgublja kilograme, površine pa le malo … in počasi dohiteva brata pod Triglavom...

Prve zimske vzpone v naših hribih sta leta 1907 opravila Rudolf Badjura in Bogumil Brinšek, tri leta pozneje pa so se jima pridružili še Pavel Kunaver, Ivan Tavčar in Ivan Michler. Ime društva -Dren - so izbrali zaradi lastnosti drevesa drena, ki je izjemno trd, a hkrati prožen. Drenovci, so popularizirali gorništvo in alpinizem, bili začetniki smučanja, prvi so markirali pešpoti v slovenskih gorah in ob tem bili tudi pionirji umetniške gorske fotografije. Poleti 1911 so prvi brez vodnika preplezali severno triglavsko steno po smeri, ki se danes imenuje Slovenska smer. Naslednjo zimo pa so opravili tudi prvi zimski vzpon na Triglav. Februarja leta 1910 je kranjski deželni glavar baron Theodor Schwarz von Karsten sklical posvet o jamarstvu in nanj povabil cvet kranjske inteligence. Soglasno so sklenili, da se ustanovi društvo za raziskovanje jam. Ko pa je bilo treba začeti raziskave, se je pokazalo, da so odborniki stari gospodje, ki podzemnih jam niso nikoli videli niti o njih kaj vedeli. V zadregi so se obrnili na tajnika društva Dren Bogumila Brinška in skupino planincev in alpinistov, ki so sami sebe imenovali drenovci. Ponudba je bila avanturističnim drenovcem pisana na kožo, in legenda je bila rojena! Drenovci so od leta 1910 do 1917 raziskali več kot 400 jam, zapustili prek 350 skic, natančnih načrtov ter katastrskih opisov ter bogat dnevniški in fotografski arhiv. Kunaverj in Michler sta leta 1917 na Banjški planoti in Trnovskem gozdu, na 90 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju ob frontni črti , v šestih mesecih raziskala ter kartirala 101 jamo. Še danes je to tako rekoč nedosegljiv svetovni rekord. Zgodba drenovcev se je končala po prvi svetovni vojni z vzpostavitvijo Rapalske meje. Kunaver zapiše: “Čez sam vrh Triglava je bila potegnjena meja. Vzeti so nam bili bajna Trenta, ves Mangart …! Nam jamarjem pa je segla bolečina do srca – saj so nam vzeli ves klasični kras!« S svojim jamarskim, danes bi ga imenovali “športnim” pristopom k raziskovanju jam so bili drenovci popolna svetovna avantgarda in krepko pred svojim časom. Tako tudi njihov znanstveni način izdelovanja načrtov jam in sistematično beleženje v jamski kataster. Življenje teh mladih ljudi je pripoved o začetkih in rojstvu slovenske športne intelektualne elite, slovenskem vitalizmu, osvajanju sveta ter nacionalnem ponosu.

Diplomsko delo predstavi krajinsko planiranje kot metodo za načrtovanje in upravljanje širših zavarovanih območij na primeru Triglavskega narodnega parka (TNP). TNP je izredno pomembno območje naravne in kulturne dediščine, saj gre za največje in najstarejše zavarovano območje pri nas, ki je hkrati tudi pomemben del slovenske identitete. Naloga obravnava območje občutljivo za vplive razvoja, kjer prihaja do konfliktov med interesi različnih deležnikov. Za uspešno načrtovano in upravljano zavarovano območje je usklajena raba prostora ključnega pomena, krajinsko planiranje s svojimi metodami pa lahko učinkovito pripomore k dosegu le-tega. V praktičnem delu naloge je prikazana metoda za odločanje o posegih v prostor. Na podlagi analize ranljivosti je izdelan model ranljivosti za turizem za celotno območje TNP, analiza privlačnosti in ustreznosti pa je izdelana za ožje območje – Tolmin. Tolmin je izbran na podlagi preučenega gradiva in na podlagi modela ranljivosti, saj gre za območje manjše ranljivosti in hkrati manjše turistične prepoznavnosti. Analizi privlačnosti in ustreznosti sta izdelani za dva konkretna predloga turistične dejavnosti – turistično kmetijo in samooskrbno turistično naselje.

Postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave, kot ga opredeljuje Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1992; v nadaljevanju Direktiva o habitatih) v četrtem odstavku šestega člena, predstavlja izjemo od navedb v tretjem odstavku istega člena. Slednji dovoljuje potrditev plana ali posega šele po izvedeni ustrezni presoji njegovih posledic, ko ta presoja nedvomno pokaže, da plan ali poseg ne bo bistveno škodljivo vplival na varstvene cilje in celovitost območja Natura 2000, na katerem se plan ali poseg izvaja oziroma na katerega vpliva. Če je treba plan ali poseg izvesti zaradi nujnih razlogov prevladujoče javne koristi kljub negativni presoji posledic za območje in ni drugih ustreznih rešitev, je treba izvesti vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti omrežja Natura 2000, ter o tem obvestiti Evropsko komisijo. Namen članka je na podlagi ugotovitev sodb Sodišča in mnenj Evropske komisije podrobneje razčleniti posamezne elemente pri uveljavljanju izjeme na podlagi četrtega odstavka šestega člena Direktive o habitatih.

Alpska kislica (Rumex alpinus L.) je nitrofilna rastlina, ki ima rada vlažna, osončena in s hranili bogatejša tla. V subalpinskem in alpinskem pasu je naravno prisotna predvsem ob vodnih izvirih, pojavlja pa se tudi na planinah z živino, kjer je obremenjenost tal z dušikom zaradi neustrezno vodene paše zelo velika. Na planini Korošica alpska kislica v monokulturnih sestojih prerašča že okrog 5 ha površin in se še širi. Na ta način se ne izgubljajo le pašne površine, temveč se spreminjajo tudi naravovarstveno pomembni habitati. Alpsko kislico smo odstranjevali s šestimi naravnimi metodami. Ocenili smo finančne posledice monokultur alpske kislice. Podajamo predloge za trajnostno rabo pašnih planin z omejevanjem pojavljanja in širjenja alpske kislice.