Digitalna knjižnica

Planinski zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora– 1 : 30.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad Zgornjo Savinjsko dolino (Luče, Ljubno, Mozirje), Šaleško dolino (Velenje, Šoštanj, Topolšica, Vinska gora), Slovenj Gradcem in zahodni delom Koroške (Kotlje, Mežica, Črna na Koroškem).

Planinski zemljevid Karavanke - osrednji del - 1 : 50.000 obsega območje med Dovško Babo, Borovljami in Obirjem na severu ter Jelovico, Kranjem in Krvavcem na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jelovico, Radovno in Dovško Babo, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Krvavec, Mrzla gora ter Železna Kapla.

Planinski zemljevid Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje – 1 : 50.000 zajema praktično celotno območje omenjenih predalpskih hribovij z večjim delom Trnovskega gozda in Goriških Brd. Zahodni rob zemljevida se konča z Matajurjem in Goriškimi Brdi, Kranjem, Škofjo Loko in Vrhniko na vzhodu, medtem ko severni rob določa Bohinjsko - Tolminski greben z Jelovico, južnega pa Goriška Brda, Trnovski gozd in Logaška planota.

V članku so predstavljani začetki varstva narave na Slovenskem, od prvih spontanih odzivov do postopnega razvoja v Avstro-Ogrski, Kraljevini Jugoslaviji, Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Republiki Sloveniji. Zajeto je obdobje do ustanovitve Zavoda RS za varstvo narave leta 2002, torej pionirsko obdobje (Šivic), ustanovitev in utrditev službe (Piskernik) ter razvoj stroke in vključevanje v družbo (Peterlin).

V Zavodu RS za varstvo narave (v nadaljevanju: ZRSVN) so se odločili, da bodo 20. obletnico ustanovitve ZRSVN praznovali leta 2022. O tem, kateri datum je mogoče šteti za datum ustanovitve zavoda, je kar nekaj možnosti.

Karavanke so 120 km dolga gorska veriga na meji s sosednjo Avstrijo. Sodijo med večja in naravno zaključena pokrajinska območja Slovenije. Večina gospodarskih dejavnosti na zahodnem delu je vezana na gozdarstvo, kmetijstvo, predvsem pašništvo, in danes hitro razvijajoči se turizem. Njihovo ohranjanje in razvoj sta odvisna od učinkovitega upravljanja in vzdržne oziroma trajnostne rabe tako na slovenski kot avstrijski strani. K temu pa pomembno prispevata povezovanje in sodelovanje lokalnih skupnosti, institucij, društev in ljudi z obeh strani meje. S projekti Čezmejnega sodelovanja, katerih začetki segajo v leto 2005, se krepi partnerstvo, sledi ciljem in pristopa k skupnim prizadevanjem za ohranitev tega »parka med urbanimi središči«.

Priročnik Osnove planinstva je namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah in ki šele spoznavajo gorski svet. V pomoč je lahko tudi pedagoškim delavcem v vrtcih, šolah in zavodih oziroma vsem, ki se ukvarjajo z mladimi.

Planinska šola - učbenik za osnovno, varno in doživeto gibanje v gorah je dopolnjena z novimi spoznanji in praksami, ki bodo koristile slehernemu obiskovalcu vzpetega sveta. Gre že za četrto dopolnjeno izdajo. Planinska šola je temeljni program planinskega usposabljanja. Slednje se praviloma izvaja v planinskih društvih in ni vezano na članstvo v planinski organizaciji, niti ni pogojeno s starostnimi omejitvami. Prav nasprotno - planinska šola, kot osnovno usposabljanje planincev in gornikov, je namenjena množicam tistih, ki se zavedajo, da je osnovno znanje predpogoj za varno in vsestransko doživljanje gorskega sveta.

Leta 1961 je v Referatu za varstvo prirode pri Zavodu za spomeniško varstvo Ljudske Republike Slovenije (LRS) svojo poklicno naravovarstveno pot začel univ. dipl. biol. Stane Peterlin. Nasledil je svoja predhodnika gozdarskega inženirja Antona Šivica in botaničarko dr. Angelo Piskernik ter postal po vrsti tretji poklicni naravovarstvenik v Sloveniji.

Mirjam Gorkič je ena izmed ključnih naravovarstvenic, ki so gradile temelje sodobnemu slovenskemu ohranjanju narave. Od svoje prve zaposlitve pa do upokojitve je službovala v Novi Gorici na zavodu, ki je pokrival varstvo narave, oziroma pri njegovih predhodnikih. Območno enoto Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) v Novi Gorici je vodila dobrih 15 let. Srečali in pogovarjali sva se v njenem domačem okolju, Solkanu, ki sva si ga ogledali tudi od zgoraj, s Sabotina, spodaj pa sva prisluhnili pomirjajočemu šumenju večne Soče.

Mira Ivanovič je vse svoje službeno obdobje posvetila varstvu narave. Po končanem študiju biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je leta 1981 zaposlila na Zavodu za družbeno planiranje Novo mesto. Kot edina naravovarstvenica je zaorala ledino tudi na novomeški območni enoti Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine ter kot že izkušena delo nadaljevala na samostojnem Zavodu RS za varstvo narave. Za prizadevanja za zavarovanje in prezentacijo Krajinskega parka Lahinja je prejela Steletovo priznanje. Zdaj je upokojena, vendar se na območju Bele krajine še vedno aktivno vključuje v teme, povezane z naravo. Z njo smo se pogovarjali o ključnih korakih, ki jih je kot glavna akterka ubrala na uspešni poti zavarovanja območij Lahinje, Krupe in Kolpe ter o njenem doživljanju varstva narave skozi čas.

Mariborska območna enota (v nadaljevanju OE Maribor) Zavoda RS za varstvo narave (v nadaljevanju ZRSVN) deluje na območju severovzhodne Slovenije. Po obsegu, številu naravnih vrednot (brez jam), zavarovanih območij, velikosti območij Natura 2000 ..., je največja območna enota ZRSVN. Obsega Koroško, Pomurje in velik del Štajerske. Na dobri petini Slovenije, tj. 4500 km2 , so naravne značilnosti izredno raznolike. Zahodni del s Peco, slovenskim najvzhodnejšim dvatisočakom, sega globoko v slovenski del Alp, proti vzhodu pa pokrajina postopoma prehaja prek Pohorja in gričevja Slovenskih goric do ravnic reke Drave in Mure. Severovzhodni del omejuje blago valovito Goričko, jugozahodni pa strme Haloze.