Digitalna knjižnica

Planinstvo in turizem? Za marsikoga še vedno pregrešna kombinacija. Ne, mi pa že nismo turisti, mi smo vsaj malce pomembnejši od tistih, ki nimajo pojma. Tudi javnih izjav v tej smeri ne manjka. Malce me spominjajo na moja daljna najstniška leta, ko sem se začel ukvarjati z alpinizmom in nikakor nisem želel, da me uvrščajo med planince. Danes še vedno splezam kakšno smer v gorah, a s planinci nimam več težav. Z veseljem si privoščim spanje v koči in kakšno dobroto iz planinske kuhinje. In si mislim, da morda nisem bil tako zelo pameten, ko sem bil mlad …

V pretežno karbonatnih Jugovzhodnih Alpah v Sloveniji so kisloljubna travišča v alpinskem pasu redkost in se pojavljajo tam, kjer je apnencu primešan laporovec ali roženec. Tiste, ki smo jih uspeli fitocenološko popisati, lahko uvrstimo predvsem v dva sintaksona: Carici curvulae-Nardetum strictae vaccinietosum gaultherioidis in Sieversio-Nardetum strictae vaccinietosum. Nekoliko nižje, še v gozdnem pasu visokogorske planote Pokljuka, smo podobna travišča našli na majhnih površinah v mraziščnih kotanjah z izpranimi tlemi na apnencu. V njih rastejo značilne vrste različnih subalpinsko-alpinskih združb travišč in snežnih dolinic. Uvrščamo jih v sintakson Homogyno alpinae-Nardetum scorzoneroidetosum croceae.

O podzemnih vodah po dolgem in po čez.

Planinski zemljevid Kamniško-Savinjske Alpe - 1 : 50.000 obsega območje med Stahovico, Menino planino in Vranskim na jugu ter Železno Kaplo, Peco in Uršljo goro na severu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jezerskim in Krvavcem, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Slovenj Gradec, Šoštanj in Gora Oljka.

Planinski zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora– 1 : 30.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad Zgornjo Savinjsko dolino (Luče, Ljubno, Mozirje), Šaleško dolino (Velenje, Šoštanj, Topolšica, Vinska gora), Slovenj Gradcem in zahodni delom Koroške (Kotlje, Mežica, Črna na Koroškem).

Planinski zemljevid Karavanke - osrednji del - 1 : 50.000 obsega območje med Dovško Babo, Borovljami in Obirjem na severu ter Jelovico, Kranjem in Krvavcem na jugu. Zahodni rob zemljevida se konča z Jelovico, Radovno in Dovško Babo, na vzhodu pa zemljevid zaključijo Krvavec, Mrzla gora ter Železna Kapla.

Planinski zemljevid Škofjeloško, Cerkljansko in Idrijsko hribovje – 1 : 50.000 zajema praktično celotno območje omenjenih predalpskih hribovij z večjim delom Trnovskega gozda in Goriških Brd. Zahodni rob zemljevida se konča z Matajurjem in Goriškimi Brdi, Kranjem, Škofjo Loko in Vrhniko na vzhodu, medtem ko severni rob določa Bohinjsko - Tolminski greben z Jelovico, južnega pa Goriška Brda, Trnovski gozd in Logaška planota.

V članku so predstavljani začetki varstva narave na Slovenskem, od prvih spontanih odzivov do postopnega razvoja v Avstro-Ogrski, Kraljevini Jugoslaviji, Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in Republiki Sloveniji. Zajeto je obdobje do ustanovitve Zavoda RS za varstvo narave leta 2002, torej pionirsko obdobje (Šivic), ustanovitev in utrditev službe (Piskernik) ter razvoj stroke in vključevanje v družbo (Peterlin).

V Zavodu RS za varstvo narave (v nadaljevanju: ZRSVN) so se odločili, da bodo 20. obletnico ustanovitve ZRSVN praznovali leta 2022. O tem, kateri datum je mogoče šteti za datum ustanovitve zavoda, je kar nekaj možnosti.

Karavanke so 120 km dolga gorska veriga na meji s sosednjo Avstrijo. Sodijo med večja in naravno zaključena pokrajinska območja Slovenije. Večina gospodarskih dejavnosti na zahodnem delu je vezana na gozdarstvo, kmetijstvo, predvsem pašništvo, in danes hitro razvijajoči se turizem. Njihovo ohranjanje in razvoj sta odvisna od učinkovitega upravljanja in vzdržne oziroma trajnostne rabe tako na slovenski kot avstrijski strani. K temu pa pomembno prispevata povezovanje in sodelovanje lokalnih skupnosti, institucij, društev in ljudi z obeh strani meje. S projekti Čezmejnega sodelovanja, katerih začetki segajo v leto 2005, se krepi partnerstvo, sledi ciljem in pristopa k skupnim prizadevanjem za ohranitev tega »parka med urbanimi središči«.

Priročnik Osnove planinstva je namenjen vsem, ki želijo izvedeti čim več o gorah in ki šele spoznavajo gorski svet. V pomoč je lahko tudi pedagoškim delavcem v vrtcih, šolah in zavodih oziroma vsem, ki se ukvarjajo z mladimi.

Planinska šola - učbenik za osnovno, varno in doživeto gibanje v gorah je dopolnjena z novimi spoznanji in praksami, ki bodo koristile slehernemu obiskovalcu vzpetega sveta. Gre že za četrto dopolnjeno izdajo. Planinska šola je temeljni program planinskega usposabljanja. Slednje se praviloma izvaja v planinskih društvih in ni vezano na članstvo v planinski organizaciji, niti ni pogojeno s starostnimi omejitvami. Prav nasprotno - planinska šola, kot osnovno usposabljanje planincev in gornikov, je namenjena množicam tistih, ki se zavedajo, da je osnovno znanje predpogoj za varno in vsestransko doživljanje gorskega sveta.