Digitalna knjižnica

Using the (unweighted) average linkage clustering (UPGMA) method we classified 458 phytosociological relevés of Larix decidua forests in the Southeastern Alps into 25 clusters. Based on their analysis we described the following new subassociations: Rhodothamno-Laricetum deciduae geetosum rivalis, sorbetosum chamaemespili, piceetosum abietis, adoxetosum moschatellinae, cystopteridetosum fragilis, cyclaminetosum purpurascentis, dryadetosum octopetalae and sorbetosum ariae. The selected method proved adequate in identifying the differences between larch stands on potential subalpine spruce and beech sites, and larch forests on the upper forest line, as well as the differences between initial larch stages on the upper forest line and more stable development stages on better developed soils on promontories and ledges above the upper beech forest line. Larch forests occur mainly in the altitudinal belt between (1,500) 1,600 and 1,800 (1,900) m, on shady aspects and slopes that are steeper than 30°. They are some of the best preserved forest types in the Southeastern Alps, on smaller surface areas (Macesnje above the Beli Potok valley in the Julian Alps) even virgin forests, and their role as biotopes is exceptional.

Nov planinski zemljevid Storžič in Košuta - 1 : 25.000 sledi novim izdajam Krnskega pogorja, Jalovca in Mangarta, Triglava, Grintovcev, Bohinja in Stola. Razločno in sodobno prenovljeni zemljevid je pripomoček s katerim se lahko v gore nad Tržičem, Zgornjim Jezerskim, Golnikom in Begunjami na Gorenjskem odpravite bolje pripravljeni.

Zemljevid obsega številne priljubljene planinske in izletniške cilje nad Kamniško Bistrico, Robanovim kotom, Logarsko dolino, Matkovim kotom, Jezerskim in Kokro. Povzpnite se na Grintovec, Kočne, Skuto, Ojstrico, Planjavo, Mrzlo goro, Raduho, Veliko Planino, Strelovec ali Krofičko.

Planinski zemljevid Notranjska s Snežnikom - 1 : 50.000 zajema območje med Žabnikom, Jelšanami in Jelencem na jugu, Javornikom nad Črnim vrhom nad Idrijo, Peklom pri Borovnici in Iškim Vintgarjem na severu ter med Babnim poljem in Kureščkom na vzhodu in Vremščico, Nanosom in Javornikom nad Črnim vrhom nad Idrijo. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

Alpinist – težko pričakovana avtobiografija junaka modernega alpinizma, ki ga je klic gora s kmečkega podeželja popeljal do brutalnih patagonskih viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indijskega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prelepih Julijskih Alp.

Serija odkriva neznane kotičke Slovenije in ponuja poglede z višin razglednih stolpov.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Varnost je temeljna prvina obstoja in razvoja človeka od davne preteklosti do danes, katere ideja je bila še nedavno ujeta v tradicionalno zasnovo vojne, obrambe in vojaških predpostavk. Danes celostna narava sodobne varnosti zajema vse tipe pojavnih oblik družbenega življenja, kar predpisujemo doseženi stopnji družbenega razvoja v 90-ih letih. Obdobje po drugi svetovni vojni sta zaznamovala predvsem procesa industrializacije in urbanizacije, ki sta hitro napredovala.

Dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

Suzana in Rok iz vasi Idrsko pri Kobaridu sta se lani v gojzarjih poročila na vrhu “njune” planine. Prisotna sta na Facebooku, njuno kleno posoško primorščino dopolnjujejo moderne angleške skovanke, govorita italijansko in angleško. A vsako pomlad se skupaj s triletnim sinčkom Tilnom preselita na Idrsko planino pod Matajur v prostovoljno izolacijo in življenje z naravo, daleč od ljudi in sodobnega potrošništva. Rok je namreč najmlajši sirar, ki sir prideluje na tradicionalen način. Film brez olepševanja prikaže življenje in delo na planini, pašo, tradicionalno proizvodnjo sira, skute in masla, pa tudi medčloveške odnose, ki jih pogojuje takšno izolirano okolje. Ciklus se začne z vstajanjem v trdi noči...

Voda je bila že od nekdaj pomemben življenjski element. Človek jo je potreboval, brez nje ne bi mogel preživeti, obenem pa se vode bal. Bal se je njene moči, ob kateri je vsakič znova odkrival svojo nemoč. Zato se ji je z darovanjem poklanjal. Častil je vodna božanstva in prosil za preživetje. Povodnega moža so se otroci bali, zato se derečim rekam niso upali približevati. Reke so imele v daljni preteklosti tudi pomembno vlogo trgovskih poti, zato so se njihovim - rečnim božanstvom poklanjali tudi brodarji, tako gre na primer tudi njim zahvala za arheološko bogastvo Ljubljanice. Fužinske brzice je namreč varovalo božanstvo Laburus, v zameno za to pa so na tem delu rečnega dna dočakali današnje dni številni starodavni predmeti.

Gorski svet je bil od nekdaj za človeka posebno območje. V sebi je združeval željo po odkrivanju novega sveta, željo po doseganju višjega in zahtevneješega, obenem pa je na drugi strani visokih gora ležal drug – nov svet, kamor si je človek želel. Strah pred neznanim je ustvaril v slovenskem gorskem svetu številna mitska bitja, ki so ta svet varovala. Zaradi strahu pred njimi se je človek izogibal nevarnih mest in tako preživel. Torej gorska mitska bitja niso varovala le gorskega sveta, pač pa tudi človeka. Poleg slavnega neranljivega Zlatoroga, škratov in velikanov so našle v tem svetu svoje mesto tudi širšem občestvu manj znane Krivopete.