Digitalna knjižnica

Prispevek celovito prikaže praktični primer interpretacije narave ter spoznanja in izkušnje, ki so lahko v pomoč ali navdih interpretatorjem. Ustvarja vez med teorijo in prakso ter skozi prikaz načrtovanja in izvedbe interpretacije v projektu Morski datlji? Ne, hvala! osvetljuje načela interpretacije ter njen namen glede na ciljne skupine. Predstavi ključna izhodišča za izvedbo kakovostne interpretacije kot interdisciplinarnega in kreativnega dela – skrbno načrtovanje in upravljanje procesa interpretacije ter vrednotenje. Poudari pomen uporabe ustreznih sredstev, ki niso sama sebi namen, temveč so učinkoviti pripomočki za uresničevanje konkretnih naravovarstvenih ciljev.

Na osnovi podatkov kartiranj habitatnih tipov iz obdobja od 2009 do 2017, ki so razporejena po celotni Sloveniji, smo analizirali površine naravovarstveno pomembnih travnikov in barij ter velikost kmetij, ki jih imajo v lasti. Analizirane površine pokrivajo 568 km2 negozdnih površin (vse, ki jih ne pokriva gozdna maska), kar predstavlja 7 odstotkov negozdne površine Slovenije. Povprečna površina kartiranih naravovarstveno pomembnih travnikov je 0,3 ha, barij pa 0,1 ha. 83 odstotkov analiziranih barjanskih površin je v lasti kmetij, kjer več kot 90 odstotkov površine pokrivajo travniki, 52 odstotkov kmetij z barjanskimi površinami pa je manjših od 10 ha. Izmed kmetij na obravnavanih območjih, ki imajo v lasti analizirane travnike, je 72 odstotkov manjših od 10 ha. 50 odstotkov vseh kmetij z naravovarstveno pomembnimi travniki ima površino med 1 in 6 ha, kar je pod velikostjo povprečne slovenske kmetije, ki je 6,5 ha.

Med Obročem in Kozarco južno od Bleda so bili pri zemeljskih delih za gradnjo Centralne čistilne naprave Bled odkriti holocenski sedimenti, ki se zaključujejo z lehnjakovim vršajem. Sestavljajo ga različne lehnjakove tvorbe, med katerimi so posebnost onkoidi. Nastanek vršaja je povezan z iztokom vode iz nekdanjega jezera proti Savi Bohinjki. Ohranitev celotnega vršaja ob odkritju in sprememba lokacije usedalnika čistilne naprave nista bila mogoča zaradi različnih okoliščin, med katerimi je bilo tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. V času izkopa gradbene jame je bil omogočen naravovarstveni nadzor in izvedena geološka terenska raziskava. Na podlagi izsledkov sta bila izdelana naravovarstveno vrednotenje pojava in predlog za naravno vrednoto

O megli z gostoma Andrejem Velkavrhom in Blažem Šterom

O babjem poletju z gosti

O morski gladini in podnebnih spremembah

V razširjeni in temeljito posodobljeni izdaji prvega slovenskega družinskega vodnika je opisanih 83 izletov po vsej Sloveniji. Vodnik je namenjen vsem, ki bi radi lepoto gora in narave delili z otroki ali pa se sami podali na lažji izlet.

Nov vodnik po zasneženih slovenskih gorah. Predstavljenih je 55 tur in je namenjen širšemu krogu uporabnikov, zato so v večini predstavljeni lažji sredogorski vrhovi. Namenjen je predvsem samostojnim planincem, ki bi radi vrhove, ki so jih dosegli v kopnih razmerah, obiskali tudi v snegu.

V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov.

Slovenci se radi pohvalimo s pokrajinsko pestrostjo svoje države, še posebej pa poudarjamo strateško lego med Sredozemljem, Alpami, Srednjo Evropo in Vzhodom. Temu primerna je naša zgodovinska dediščina, saj so vse od pradavnine takšne in drugačne skupine potovale tu čez ter za seboj puščale razne sledi – od kulturnih, materialnih, jezikovnih do genetskih. Te sestavljajo našo skupno kulturno dediščino. Na podoben način obravnavamo tudi zapuščino prve polovice 20. stoletja.

Še nedolgo nazaj smo se lastniki klasičnih telefonov pred planinsko turo najprej usedli za računalnik, preverili vremensko napoved, nato je sledilo brskanje po pohodniških ali plezalnih vodnikih, in če je bilo območje neznano, je sledilo še iskanje po zemljevidu.

Pogovor z Romanom Korchiginom: V maju 2018 je Triglavski narodni park podpisal sporazum o sodelovanju z ruskim Naravnim rezervatom Kronotsky s Kamčatke v Rusiji. Roman Korchigin je namestnik direktorja tega naravnega rezervata. V Sloveniji se je mudil ob podpisu sporazuma o sodelovanju med TNP in rezervatom Kronotsky. Ob tej priložnosti smo ga zaprosili za krajši pogovor.