Digitalna knjižnica

V tujih medijih na temo, kaj videti in obiskati v Sloveniji, se na seznamu pogosto, če ne kar vedno, znajdeta tudi ali Bled ali Bohinj ali pa kar oba kraja skupaj in tudi za domače obiskovalce sta to gorenjska bisera. A zadnja leta tudi z malo grenkim priokusom. V času pred korono je bila ena od novic s teh koncev, da sta destinaciji preobremenjeni, zlasti z dnevnimi obiskovalci. Letos pa so v Bohinju sprejeli tudi nekaj novih omejitev. Kaj o njih pravijo obiskovalci Bohinja in kakšen je bil tam med tednom turistični utrip?

Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglavski narodni park praznuje!; Naj vas narava zapelje- Bohinj; Dolina Soče- Pustimo se zapeljati; Obišči in razišči.

Tolminska korita veljajo za najnižjo in eno najlepših vstopnih točk v Triglavski narodni park.

Aktualni temi s področja hidrologije in klimatologije

"Očetje in mati te ideje so z zanosom stopili skupaj in podpisali ustanovitveni akt o zavarovanju Doline Triglavskih jezer. Sklenjena je bila pogodba za dobo 20 let, ki se prekine med 2. svetovno vojno, in je bila potem leta 1961 obnovljena na nekoliko večjem območju. Današnjo površino 840 kvadratnih kilometrov, ki leži na enem izmed najlepših predelov Slovenije, dobimo leta 1981. Letos tako praznujemo 40-letnico, 60-letnico, prve ideje pa so še mnogo starejše," je v Torkov kviz ob obletnici ustanovitve Triglavskega narodnega parka povedala Majda Odar, vodja informacijsko izobraževalne službe v Triglavskem narodnem parku.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Kako je nastal Triglavski narodni park; Življenje v parku z vidika prebivalca; Ris- novi prebivalec gorenjskih gozdov; Območja nacionalne prepoznavnosti krajine; Skrb za kulturno dediščino- Psnakov mlin in žaga; Muzejski zbirki Triglavskega narodnega parka; Skupnost šol biosfernega območja Julijske Alpe; Sofinanciranje projektov parkovnih lokalnih skupnosti; Leto obletnic naravnih parkov Slovenije; Zvočni opis- ko slika spregovori.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. Ta številka časopisa vabi celo družino, da se ob jubilejnem praznovanju 40- letnice Triglavskega narodnega parka, sprehodi po pohodniških poteh čudovotih Julijkih Alp. Pripravljen je tudi prav poseben izziv.

Opisujemo nova nahajališča dveh redkih in varstveno pomembnih vrst slovenske flore v južnih Julijskih Alpah (Tolminsko-Bohinjsko in Krnsko pogorje). Sestoje mediteranske vrste Adiantum capillus-venerisv Kneški grapi pod Masovnikom (Kneške Ravne) na nadmorski višini približno 570–600 m uvrščamo v novo varianto Eucladio-Adiantetum hymenostylietosum recurvirostrivar. Astrantia carniolica. Endemit in evropsko varstveno pomembna vrsta Moehringia villosaima pri slapu Curk v povirju Kozjaka pod Krnčico, kjer uspeva v sestojih variante Campanulo carnicae-Moehringietum villosaevar. Paederota luteado zdaj najbolj severozahodno nahajališče v celotnem območju razširjenosti.

Tokrat smo oddajo posvetili redki živali, ki je pri nas najbolj ogrožena vrsta sesalcev. Te dni so na območje Triglavskega narodnega parka pripeljali risa iz Romunije. Kakšen je namen naseljevanja teh živali, kako vse skupaj poteka in koliko osebkov naj bi še pripeljali? Z nami sta bila Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije in Miha Marolt iz Triglavskega narodnega parka.

Plazovi v Posočju, plazovni bilten in snežne padavine v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti

Using hierarchical clustering with unweighted pair-group method with arithmetic mean (UPGMA) we arranged 603 phytosociological relevés of beech forests on the present upper forest line, mainly from the Julian Alps and the Trnovo Forest Plateau (we also included the relevés from the Karawanks and the Kamnik Alps), into 32 clusters. Based on their analysis and comparison with previously described similar (alti)montane-subalpine beech communities we classified most of the relevés into the association Polysticho lonchitis-Fagetum and its new subassociations ericetosum carneae, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum luzuloidis, calamagrostietosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum and several new variants. The altitude of the studied stands is predominantly 1400 to 1550 m (the upper line is at 1660 m); they occur at all aspects, frequently on steep and very steep slopes, mainly on limestone and dolomite limestone, the predominant soil type is rendzina. These stands are species rich (on average 61 species per relevé, altogether more than 500 vascular plants) and have many species in common with the stands of associations Rhododendro hirsuti-Fagetum and Rhodothamno-Laricetum.