Digitalna knjižnica

S hierarhično klasifikacijo z metodo kopičenja na podlagi povezovanja (netehtanih) srednjih razdalj (UPGMA) smo 603 fitocenoloških popisov bukovih gozdov na zdajšnji gozdni meji, večinoma iz Julijskih Alp in Trnovskega gozda (vključili smo tudi popise iz Karavank in Kamniških Alp), razdelili v 32 skupin. Na podlagi njihove analize in primerjave z do zdaj opisanimi podobnimi (alti) montansko-subalpinskimi bukovimi združbami smo večino popisov uvrstili v asociacijo Polysticho lonchitis-Fagetum in v naslednje njene nove subasociacije: ericetosum carnea, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum luzuloidis, calamagrostietosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum in več novih variant. Nadmorska višina preučenih sestojev je najbolj pogosto med 1400 m in 1550 m (zgornja meja je 1660 m), uspevajo v vseh legah, pogosto na strmih in zelo strmih pobočjih, predvsm na apnencu in dolomitnem apnencu, talni tip je večinoma rendzina. So vrstno bogati (povprečno 61 vrst na popis, skupno več kot 500 praprotnic in semenk) in imajo veliko skupnih vrst s sestoji asociacij Rhododendro hirsuti- Fagetum in Rhodothamno-Laricetum.

Planinski zemljevid Julijske Alpe – 1 : 50.000 praktično celotno območje visokogorja Julijskih Alp. Zahodni rob zemljevida se konča s Fojdo, Dunjo in Tabljo v Italiji, Bledom in Sorico na vzhodu, medtem ko severni rob določajo Karavanke, južnega pa Baška grapa, s Tolminom in Matajurjem.

V prispevku so predstavljeni različni vidiki in priporočila za trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štirikolesniki in vožnje z motornimi sanmi) upošteva specifične geografske razmere za posamezno vrsto rekreacije na prostem, varovalni režim zavarovanega območja in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil pri načrtovanju razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v Triglavskem narodnem parku trajnostne.

Dokumentarna serija Naravni parki Slovenije odkriva še neraziskane kotičke naše domovine.

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov zavarovanih plezalnih poteh – feratah, in dodala za pest tur, zabeljenih z brezpotjem, kjer »tišina šepeta«.

V Julijskih Alpah smo na že znanih (Mangart, Malo polje, Zeleno jezero, Blehe pod Šoštarjem) in tudi nekaterih novih nahajališčih (Loška Koritnica, Bavh, Spodnji Lepoč, Mlinarica, Konjska planina, Mali Babanski Skedenj) popisali sestoje ob subalpinsko-alpinskih izvirih in povirjih, v katerih med cevnicami pogosto prevladuje vrsta Carex frigida. Uvrstili smo jih v naslednje asociacije: Saxifrago aizoidis-Caricetum ferrugineae, Caricetum davallianae s. lat., Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Carici frigidae- Petasitetum albi (zveza Adenostylion alliariae) in Palustriello decipientis-Caricetum frigidae (zveza Cratoneurion). Slednji dve asociaciji smo opisali kot novi in pri drugi na podlagi primerjav s podobnimi združbami ob gorskih izvirih razpravljali o najbolj ustrezni uvrstitvi v višje sintaksonomske enote.

Planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici, je posebnost. V vodniku so namreč opisani dostopi do vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. Po sto letih v naravi najdemo približno dve tretjini glavnih mejnikov, tretjina pa jih je bila uničena ali odpeljana. Vendar pri hoji do lokacij, s katerimi je bila meja med obema vojnama razdeljena sektorje, ne iščemo zgolj betonskih stebričkov. Cilj obiska opisanih točk ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo.

Zavarovana območja povsod po svetu so vsako leto zelo obiskana in turisti na območju ostanejo različno dolgo. Največjo obremenitev okolja dosežejo v obdobju toplejšega vremena in takrat se lahko povprečen obisk poveča. V Sloveniji imamo 13,2 % zavarovanih območij. Triglavski narodni park (v nadaljevanju TNP) je edini narodni park v Sloveniji in zavzema 4,1 % Slovenije ter hkrati spada med zelo obiskana območja. Bil je zavarovan z namenom varovanja narave in kulturne dediščine. Območje TNP obiskovalcem omogoča različne vrste aktivnosti, pri čemer se pojavljajo številne težave, ki so odraz povečanega obiska. Obisk parka se iz leta v leto povečuje, kar predstavlja povečan pritisk na okolje in lokalne skupnosti, ki v parku živijo. Točno število obiskovalcev ni znano, zato je potrebno sprotno spremljanje podatkov o obisku, ki so na voljo, ter še posebej spremljati stanje v okolju, torej tako kvantitativne kot kvalitativne podatke, na podlagi katerih upravljavec z namenom zagotavljanja ugodnega stanja okolja in pozitivne izkušnje obiskovalcev ob obisku parka oblikuje ukrepe za usmerjanje obiska.

V doktorskem delu so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, zakonodajo in varovalne režime zavarovanih območij. Zapisana izhodišča in priporočila so podlaga za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja teh aktivnosti.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Mirna območja; Do skrivnosti življenja divjega petelina s telemetrijo; Začetek okrevanja visokogorskega ekosistema; Risi se vračajo, tudi na Gorenjsko; Bohinjski stavbni tip; Tipologija bohinjskih planin; Gradnja na suho v alpskem prostoru; Sodelovanje Biosfernih območij Slovenije; Biosferno območje Julijske Alpe s številnimi novostmi za mlade in širšo javnost; Novelacija Razvojnega načrta.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

V zloženki najdete informacije o Poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.