Digitalna knjižnica

V knjižici Triglavski narodni park – 20 let pozneje, izdani leta 2001 ob obletnici prvega Zakona o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, je dr. Boštjan Anko premišljeval, kako bo s parkom čez dvajset let, torej leta 2021. Večji del ugotovitev še vedno drži. Stari problemi so ostali, pridružili so se jim novi, nepričakovani in v nebo vpijoči. Česar ni težko napovedati, je, da bo naslednjih dvajset let minilo enako hitro in razburljivo, kot je minilo dvajset let od omenjene knjižice.

Po mojem prepričanju je bilo sprejetje zakona o TNP svojevrstno presežno dejanje, ki je končalo dolgoletne politične in javne razprave na lokalni in nacionalni ravni o uresničitvi nekaterih megalomanskih posegov v območju Julijskih Alp. Tu velja omeniti projekte za gradnjo hidroelektrarn na Soči, Savi Bohinjki in Radovni ter gradnjo triglavskega visokogorskega smučarskega središča. Uresničitev katerega koli od teh načrtov bi za vedno temeljito spremenila ne le podobo tega gorskega prostora, temveč bi tudi zelo grobo posegla v ekosistemske in druge razmere v naravi ter v življenje lokalnih ljudi. Z razglasitvijo tako velikega zavarovanega območja, ki je bilo celo največji narodni park v Jugoslaviji, je bil narejen izjemno velik korak naprej pri uresničevanju desetletja dolgih prizadevanj naravoslovcev za ustrezno varovanje našega najobsežnejšega visokogorja, kar je zapisano v Spomenici iz leta 1920.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete 40 osupljivih dejstev o Triglavskem narodnem parku; več o tujedornih vrstah; o Triglavskem riso po imeu Tris in izveste več o življenju naravovarstvenega nadzornika.

Športne aktivnosti v naravnem okolju se izvajajo v vedno večjem obsegu. Ena od takih športnih dejavnosti je gorsko kolesarjenje. V Triglavskem narodnem parku se zaradi pomanjkanja urejenih gorskokolesarskih poti soočajo z vedno večjim pritiskom na naravno okolje, prihaja tudi do nedovoljenih voženj. Zakonska ureditev gorskega kolesarjenja v Sloveniji kolesarjem še dodatno zmanjšuje obseg možnosti, kje lahko kolesarijo. V diplomski nalogi smo povzeli vso zakonodajo na obravnavanem področju in postopek ureditve gorskokolesarske poti v Triglavskem narodnem parku. Dotaknili smo se dileme, kdo je gorski kolesar ter kakšen vpliv ima gorsko kolesarstvo na naravno okolje. Podan je povzetek dobrih praks v tujini. V osrednjem delu diplomske naloge sledi pregled trenutne ureditve gorskega kolesarjenja v parku. S strani Skupnosti Julijskih Alp je bilo predlaganih 7 različnih gorskokolesarskih poti, ki potekajo na območju parka. Te so z drugimi predlogi celostne ureditve gorskega kolesarjenja predstavljene v predlogu ureditve poti. Zaradi vpliva gorskega kolesarjenja na naravno okolje je poseben poudarek tudi na mirnih conah, ki se nahajajo ob poteh.

Naš edini nacionalni park letos zaznamuje 40-letnico. S sloganom Triglavski narodni park - za naravo in ljudi so želeli poudariti pomen ravnovesja med varovanjem narave in interesi človeka. Iskanje rešitev, ki bodo to zagotavljale, je ključni izziv tega območja, še posebej ob vse večjem obisku. Pristojni stavijo na trajnostno mobilnost, usmerjanje obiskovalcev ter spreminjanje njihovih navad in odnosa do zavarovanega območja. Kako konkretno se lotevajo tega, kako koristna so pri tem evropska sredstva, koliko so uspešni ter v kakšni kondiciji naš nacionalni park začenja peto desetletje v terenski oddaji iz Gorenjske voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki.

Alpinistična trilogija za vse ljubitelje gora. Serija v treh delih gledalce popelje preko Dolgega hrbta, pod Pihavec in v Severno triglavsko steno. Vzpone spremlja alpinistična literatura.

Serija predstavlja različne posebnosti in značilnosti Slovenije in Slovencev nekoč in danes. Gre za svojevrsten dokument časa in prostora, vpogled v slovensko tradicijo, kulturo, nacionalno in naravno bogastvo, našo dediščino, družbo, različne dosežke, na katere smo oziroma bi morali biti ponosni, po čemer smo prepoznavni, posebni in edinstveni.

V tujih medijih na temo, kaj videti in obiskati v Sloveniji, se na seznamu pogosto, če ne kar vedno, znajdeta tudi ali Bled ali Bohinj ali pa kar oba kraja skupaj in tudi za domače obiskovalce sta to gorenjska bisera. A zadnja leta tudi z malo grenkim priokusom. V času pred korono je bila ena od novic s teh koncev, da sta destinaciji preobremenjeni, zlasti z dnevnimi obiskovalci. Letos pa so v Bohinju sprejeli tudi nekaj novih omejitev. Kaj o njih pravijo obiskovalci Bohinja in kakšen je bil tam med tednom turistični utrip?

Naravovarstveni nadzornik Florijan Tišler je z naravo in Triglavskim narodnim parkom povezan že od otroštva. Odraščal je pod pokljuškimi smrekami in že od nekdaj je čutil kot samoumevno, da bo njegov poklic tesno povezan z naravo. Z družino živi v Krnici, 100 metrov od območja, za katero skrbi kot nadzornik in ki obsega približno 5000 hektarjev ter se razteza od 600 pa vse do 2000 metrov nadmorske višine.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Triglavski narodni park praznuje!; Naj vas narava zapelje- Bohinj; Dolina Soče- Pustimo se zapeljati; Obišči in razišči.

Tolminska korita veljajo za najnižjo in eno najlepših vstopnih točk v Triglavski narodni park.

Aktualni temi s področja hidrologije in klimatologije