Digitalna knjižnica

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov tehnično (zelo) zahtevnejših poti.

Če bi prof. France Avčin, pisec planinske literature, alpinist generacije prvega povojnega obdobja in vsestranska osebnost nasploh, dandanes imel možnost stopiti v "skrita svetišča, kjer tišina šepeta", bi se mu milo storilo. Tako je namreč naslovil in opisoval svoja srečanja z Julijskimi Alpami (in gorami nasploh) v svoji knjigi zbranih planinskih spisov, ki je izšla leta 1964. Knjigo je možno dobiti v kakšnem antikvariatu, priporočljivo in zanosno pisanje. In neverjeten uvid po prebranem: kako neskončno so se stvari spremenile v šestdesetih letih silnega tehnološkega napredka od tedaj dalje. Tudi o duhovnem in kulturnem napredku bo mogoče kaj povedati.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji si lahko preberete kako so hiše gradili naši predniki in kakšne so značilnosti takratnega tipa gradnje. Predstavljene so tudi domačije, ki so se ohranile vse do danes.

Na območju Triglavskega narodnega parka zasledimo poseben tip travnikov – grbinaste travnike. Zaradi človekove dejavnosti imajo grbinasti travniki ne le naravovarstveno, ampak tudi kulturno vrednost. Zato je od leta 2004 v Programu razvoja podeželja (PRP) vzpostavljen sistemski ukrep za ohranjanje grbinastih travnikov. Kmetje so za njihovo vzdrževanje upravičeni do izravnalnih plačil, a je ta podpora nizka, med manj poznanimi in zelo slabo uveljavljenimi. Uradni prostorski sloj grbinastih travnikov je, kljub terenski preveritvi in nadgradnji v letu 2021, necelovit in deloma pomanjkljiv. Namen članka je prikaz nove metode oziroma razvoja kvantitativnega postopka identifi kacije grbinastih travnikov na območju Triglavskega narodnega parka. Omejitev postopka je, da ni neposredno uporaben za zaznavanje grbinastih travnikov brez naknadnega terenskega ali digitalnega pregleda. Z njegovo uporabo smo predstavili možnost učinkovite nadgradnje obstoječega uradnega prostorskega sloja grbinastih travnikov.

V Bohinju so našli nova nahajališča v jugovzhodnih Alpah zelo redke podvrste Stipa eriocaulis subsp. austriaca nad severno obalo Bohinjskega jezera in pod Studorjem nad Staro Fužino. Ob iskanju te trave so pod Studorjem našli tudi vrsto Dictamnus albus, ki je novost za floro Bohinja in Julijskih Alp. Fitocenološko so popisali njuna rastišča in ugotovili, da obe uspevata v sestojih asociacije Cytisantho-Ostryetum, ki ima v Bohinju svoja klasična nahajališča. Pojavljanje vrste Dictamnus albus v alpski dolini povezujejo z izrazito toplo lego strmih in kamnitih prisojnih pobočij Studorja, vrzelastimi nizkimi gozdnimi sestoji in tamkajšnjo kamnino (zgornjetriasni masivni apnenec in ploščasti apnenec z rožencem).

Smernice za gradnjo in oblikovanje pomožnih objektov ponujajo usmeritve za umeščanje v prostor ter oblikovanje pomožnih objektov v Gorenjski regiji Triglavskega narodnega parka.

Plant communities of several moss-rich calcareous water springs in the subalpine and alpine belt of the Julian Alps were phytosociologicaly investigated. Based on the comparison with similar communities in other parts of the Alps we classify them into the new association Saxifrago robustae-Palustrielletum commutati and in to two subassociations: -violetosum biflorae (mostly in the subalpine belt) and -saxifragetosum sedoidis (mostly in the alpine belt). Stands of described community belong to Natura 2000 habitat type Petrifying springs with tufa formation (Cratoneurion). For now they are mostly not directly threatened by man.

We conducted a phytosociological investigation of the sites of Carex bicolor on the only known localities of this species in the Julian Alps, in the upper part of the Triglav Lakes Valley. Carex bicolor was recorded in different alpine communities, most of which belong to the class Scheuchzerio-Caricetea fuscae and order Caricetalia davallianae. We described a new association Caricetum bicolori-frigidae, which is classified into the alliance Caricion atrofusco-saxatilis and is for now the only community of this alliance in Slovenia.

V prispevku so opisani dogodki, ki so vodili k ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, in osebe, ki so bile za ustanovitev najbolj zaslužne. Prispevek je objavljen v reviji Trdoživ.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Življenje v narodnem parku je vrednota; Belarjevo priznanje 2021; Večna sprememba, ujeta v fotografski objektiv; Preseljeni risi so se ustalili na Gorenjskem; Obnova kulturnih spomenikov; Muzej Oplenova domačija; Sodelovanje, trajnost, skupnost; Akcija Očistimo naše gore obnavlja plainske poti; Vse večji obisk gora in planinskih koč; Naravovarstveni nadzor v letu 2021; Protiprašna zaščita ceste v dolino Vrata; Naravni park Julijsko predgorje praznuje 25 let.

Triglavski narodni park letos praznuje 40 let, kar predstavlja obletnico razglasitve prvega zakona o edinem narodnem parku v Sloveniji, ki je med drugim naše prvo biosferno območje in največje zaščiteno območje. Za obiskovalce je vedno znova zanimiv zaradi prepleta izjemnega naravnega okolja, bogate kulturne dediščine in pestre kulturne krajine. Predvsem pa ima tudi glede na podnebne spremembe velik pomen pri ohranjanju ravnovesja med varstvom narave in interesi človeka. V oddaji Dnevnikov izbor bo avtorica Marjeta Klemenc med drugim iskala odgovore, koliko nam narodni park pomeni, kako ljudje živijo z njim, kakšne omejitve prinaša, kaj omogoča ter kakšna je njegova prihodnost.