Digitalna knjižnica

Triglav je skupaj z Aljaževim stolpom za Slovence ikonični in nenadomestljiv simbol naše domovine, ki ga imamo tudi v nacionalni zastavi. Zaradi kulturnih, krajinskih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti ima Triglav poseben pomen za Republiko Slovenijo. Slovenska država je 5. oktobra 1999 razglasila Aljažev stolp za kulturni spomenik državnega pomena in ga 4. novembra 1999 podržavila. Ideja Jakoba Aljaža, da valjasta kovinska stavba z zastavico na vrhu predstavlja mejnik, ki označuje slovensko lastnino vrha slovenske gore, se je dokončno udejanjila. Kdo, kako in zakaj ga je postavil, kako so skrbeli zanj, kakšna je njegova zgodovina in kakšen njegov pomen? Kaj nam Slovencem predstavlja danes? In kaj naj naredimo za njegovo ohranitev? S temi vprašanji se ukvarja dokumentarni film med spremljanjem ekipe konservatorjev restavratorjev, ki naredijo načrt, po katerem bodo naredili rekonstrukcijo Aljaževega stolpa na isti način in iz enakih kosov pločevine, kot je to storila ekipa Jakoba Aljaža pred več kot sto leti. Da bi bilo vse še bolj pristno, odprava sestavne dele stolpa iz pločevine odnese in sestavi ob originalu na samem vrhu Triglava. Aljažev stolp dopolnjuje simbolno sporočilo Triglava, ki predstavlja naš ponos, najvišjo goro, očaka, ki bdi nas Slovenijo. Stolp pa predstavlja namreč tistega, ki stoji na Triglavu in nam govori: »Tukaj smo mi gospodar, od tu se ne premaknemo niti za ped, to je naša slovenska duša«.

Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo.

Kako nastane, kaj potrebujemo za nastanek in še kaj

Letos dan Zemlje (22. april) na svetovni ravni zaznamujemo že 50. leto zapored. Vse skupaj se je namreč začelo na začetku 70. let prejšnjega stoletja z mirnim protestnim pohodom več milijonov ljudi v številnih ameriških mestih, ki so opozarjali na to, da kot človeštvo škodujemo našemu planetu s številnimi nečednimi praksami in da moramo svoje navade čim prej spremeniti. Ob letošnjem svetovnem dnevu Zemlje smo dali besedo slovenskim znanstvenikom, da s svojim osebnim sporočilom izpostavijo stanja, ki po njihovo trenutno najbolj bremenijo našo Zemljo in s tem tudi nas.

Tajda, Katarina in Danaja so alpinistične navdušenke, ki jih poleg ljubezni do gora druži tudi prijateljstvo. Zaradi skupne želje po pogostejših ženskih navezah se odločijo obiskati muzej in raziskati zgodovino ženskega alpinizma, kjer spoznajo Marijo Štremfelj, ki jim svetuje pri izbiri smeri ter jih popelje skozi svojo alpinistično kariero. Vzpon jih še bolj poveže, saj se skupaj spopadajo z novimi izzivi in nepredvidljivimi zapleti.

Pohorje ni posebej bogato s slapovi, slap Skalca je eden redkih in tudi manj znanih. Pred milijoni let je začel ustvarjati današnjo podobo. Enostavno dostopen z glavne ceste na razcepu med Bellvuejem in Arehom na Slivniškem Pohorju. Slap Skalca na Pohorju je geomorfološki, hidrološki in botanični naravni spomenik že od leta 1992, ko so ga z odlokom tudi zaščitili. V poletnih mesecih si ga ogleda veliko pohodnikov, v zimskem obdobju je primeren za ogled tistim bolj spretnim. Spoznali boste nastanek slapa in ga videli v kakšni kondiciji je danes.

Hidrološki prognostični sistem in proces hidrološkega napovedovanja na ARSO

Planinski zemljevid Domžale in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati širšo okolico Domžal, Lukovice, Moravč, Dolskega, Črnuč, Gamelj, Vodic, Komende, Mengša, Trzina in Kamnika. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške točke Kamniško-bistriškega polja – Rašico z dostopi iz vseh strani, domžalska hišna vrhova Šumberk in Križentaver, kamniška Špica in drugi.

Planinski zemljevid Ljubljana in okolica, merila 1 : 50.000, zajema območje Hotedršico, Rakitno in Grosupljem na jugu, Blegošem, Lubnikom, Smlednikom in Mengšem na severu, med Lukovico, Jančami in Grosupljem na vzhodu ter Hotedršico, Žirmi in Blegošem na zahodu. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS.

maPZS je spletna aplikacija Planinske zveze Slovenije, namenjena načrtovanju in izvedbi izletov po slovenskih planinskih poteh. Vsebuje podatke o več kot 10.000 kilometrih markiranih planinskih poti, ki jih vzdržuje 215 slovenskih planinskih društev. Podatki aplikacije maPZS so ažurni, saj se dnevno črpajo iz katastra planinskih poti PZS. Doma, na računalniku si lahko na zemljevidu izberete izlet ali turo glede na dolžino, območje, vaše sposobnosti in letni čas.