Digitalna knjižnica

V tej zloženki najdete informacije o Pokljuški soteski in pestrosti njenega rastlinskega in živalskega sveta.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji so predstavljene tipične rastlinske in živalske vrste izbranih habitatov Triglavskega narodnega parka.

V tej zloženki najdete informacije o različnih pohodniških poteh v parku ter rastlinskih in živalskih vrstah, ki jih lahko na poti srečate. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.

Zakaj se visoka šotna barja na Pokljuki imenujejo visoka in kaj barja sploh so? Kakšen je njihov naravovarstveni pomen? Katere so njihove ekološke posebnosti? Tanja Menegalija iz Triglavskega narodnega parka vam bo odgovorila na vsa ta vprašanja, vam predstavila rastline in živali ter aktivnosti, ki bodo potekale na Pokljuških barjih v okviru projekta VrH Julijcev.

Koconoge kure imajo rade borovnice. In ko si ustvarjajo družino, potrebujejo mir. Čeprav je za celotno družino Galliformes značilna prilagodljivost na ekstremne razmere, jih najbolj ogroža prav človekova dejavnost. Ker jih želimo zaščiti in vzpostaviti sožitje, je nujno, da znanje, ki ga imamo o njih, vključimo tudi v dobre prakse uživanja na prostem (ena od takšnih aktivnosti je vpeljevanje mirnih območij). Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je pripravil zanimivo predavanje o skrivnostih divjega petelina in belke, s katerima se ciljno ukvarja v okviru projekta VrH Julijcev.

Kaj so to mirne cone? Kakšne posledice imajo lahko naše dejavnosti na prostoživeče živali v njihovih najbolj občutljivih obdobjih? Kako izboljšati stanje vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku? Na ta, in še mnogo drugih pomembnih vprašanj, boste našli odgovore v strokovnem predavanju biologa in naravovarstvenika Andreja Ariha v okviru projekta VrH Julijcev.

Strokovno botanično predavanje o alpski možini Vabljeni k poslušanju strokovnega predavanja dr. Petra Skoberneta o Kraljici Alp, eni najlepših gorskih rož. Alpska možina je zavarovana endemična rastlinska vrsta, ki na kamnitih tratah cveti od julija do septembra. Najdete jo lahko tudi ob poteh naravnega botaničnega vrta Črna prst. Hvala vsem, ki imate pozitiven odnos do narave in alpske možine!

V turobnem jutru zgodnjega poletja se po znameniti bohinjski progi z vlakom peljem v službo na Primorsko. Živahno je tokrat v vagonu in prisluhnem. Slišim imena Stržišče, Znojile, Obloke, Grahovo, Podmelec … Ali veste, kje je to? Tam nekje nad pozabljeno Baško grapo. Skupinica z navdušenjem pripoveduje o svoji hoji po Juliani. Danes je pred njimi etapa Grahovo–Most na Soči. Lepo z vlakom z Bleda in tako načrtujejo tudi vrnitev v poznem popoldnevu.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji so združene nekatere dobre prakse, ki se izvajajo na Biosfernem območju Julijske Alpe in katere so in bodo zgled tudi drugim.

Omogočanje obiskovanja in doživljanja Triglavskega narodnega parka na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji območja, je ob varstvu narave, ohranjanju kulturne dediščine, raziskovanju ter okoljski vzgoji in izobraževanju eden od ključnih ciljev parka. Zaradi vedno bolj množičnega obiska in raznovrstnosti oblik rekreacije je spremljanje obiska nujno, prav tako pa tudi določitev ukrepov, ki bodo pripomogli k ohranjanju ugodnega stanja okolja, ob tem pa tudi k doseganju pozitivne izkušnje obiskovalcev. Javni zavod Triglavski narodni park je dne 24. septembra 2020 o aktivnostih za spremljanje obiska v Triglavskem narodnem parku preko spleta pripravil predstavitev za širšo javnost.

Deset let je minilo od izida knjige Albin Belar, pozabljen slovenski naravoslovec (založba Didakta, 2010). Napisala sva jo z danes žal pokojnim Renatom Vidrihom, doktorjem geologije, nekdanjim direktorjem Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje, mojim nepozabnim prijateljem. Ob deseti obletnici izida predstavljam profesorja Belarja (1864–1939) naši planinski javnosti.

Slovenski planinski muzej (SPM) v Mojstrani je spomenik dosežkov slovenskega alpinizma, planinske poti slovenskega naroda. Sedmega avgusta letos, ko je praznoval tudi Aljažev stolp vrh Triglava 125 let, je muzej slovesno praznoval deseto obletnico uspešne poti, ki je več kot upravičila dolgoletna prizadevanja slovenskih planincev za njegovo postavitev. Pogovor z Ireno Lačen Benedičič.