Digitalna knjižnica

Spremembe temperature zraka in padavinskega režima postajajo vse bolj očitne po vsej Evropi. Medtem ko pogosto razpravljamo o njihovih neposrednih vplivih, manj znani – a nič manj pomembni – so njihovi sekundarni učinki, kot je vpliv na stabilnost goratih pobočij. Skalni podori so naravni del dolgotrajnih geoloških procesov – posledica tektonike, preperevanja in drugih dogajanj v Zemljini skorji. A čeprav se ti procesi odvijajo zelo počasi, je nastanek skalnega podora pogosto nenaden in nepredvidljiv. Zato se znova in znova postavlja vprašanje: Kaj sproži skalni podor? In kako točno se zgodi? V predavanju je predavateljica predstavila nastanek skalnih podorov in kako hitre temperaturne spremembe povzročajo toplotne šoke ter s tem spremembe napetosti v kamninah, ki vodijo do nastanka podorov. Osvetlila je tudi, zakaj podnebne spremembe, z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, spreminjajo pravila igre – in zakaj je razumevanje teh procesov danes pomembnejše kot kdaj koli prej. Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 8. 10. 2025, se uvršča v obeleževanje letošnjega mednarodnega dneva geopestrosti, katerega tema je »Ena Zemlja, mnogo zgodb«. V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

Arhitektura Alp je plod potreb, naravnih danosti in možnosti graditeljev in uporabnikov. Material je kamen in les, kamen za trdnost in obstojnost, les pa za vse, kar je v dotiku z živimi bitji. Arhitektura ni namenjena le človeku, ampak tudi živalim, tako domačim kot divjim. Najštevilčnejši in zato tudi najpomembnejši objekt je seveda hiša, le bivalna ali pa v sklopu z gospodarskim delom, predvsem s kaščo, hlevom, senikom. Velikega pomena so tudi pomožni objekti, kot so sušilnica, vodnjak, ledenica, čebelnjak, kozolec, mlin, žaga, repnica itd. Pastirska arhitektura je v Alpah najvidnejša: namenjena je predvsem pastirjem in sirarjem, skrbi tudi za varnost živine. Je predvsem lesena, skromna, a učinkovita. V naravi se umika pašniku, brežine pa izrablja tako za udobje dostopov kot za razgled, ki zagotavlja nadzor nad čredami. V arhitekturi se kaže vloga človeka tako v detajlu kot v celoti, posebej pa v postavitvi v prostor, kjer se je vedno umikal na rob uporabnega, da je ostalo tisto malo zemlje med skalami za polja in pašnike. Kultura je v Julijskih Alpah že od nekdaj visoka. Predavanje, izvedeno v Infocentru Triglavska roža Bled 1. 10. 2025, se uvršča v program Dnevi evropske kulturne dediščine 2025. V petih oktobrskih in enem novembrskem terminu v letu 2025 predavatelji različnih raziskovalnih institucij in posamezniki predstavljajo najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe.

Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Ker je bil Prvi na terenu v Bohinju, smo v oddajo Sobotno branje povabili nekoga, ki sicer živi v Mojstrani, a se ima za Bohinjca. To je Joža Mihelič, profesor športne vzgoje, alpinist, naravovarstvenik, fotograf in turni smučar. Vprašaj goro so njegovi planinski spomini, v katerih so s pisateljsko žilico, ki so jo očitno – poleg alpinistične – imeli v njegovi družini, zapisani drobci iz njegovega otroštva in mladosti. V ospredju so odraščanje v Bohinju, sklepanje prijateljskih vezi, naklonjenost do gora in narave, spomini na prve pohodniške in alpinistične podvige ter ljudje, ki so zaznamovali njegovo življenje. Pred mikrofon je avtorja povabila Špela Šebenik. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

The Julian Alps, spanning the border between Slovenia and Italy, are a remarkable example of transboundary cooperation in biodiversity conservation. The interviews and focus group we organized with the main stakeholders in the area allowed the TRANSNATURE consortium to uncover the main characteristics of this transboundary cooperation.

Spletna učilnica z brezplačnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.

V štirih oktobrskih terminih so predavatelji različnih raziskovalnih institucij in društev predstavili najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka. V sredo, 24.10.2024 smo poslušali dve predavanji: 1. predavanje: Matic di Batista: Raziskovanje in skrb za Bohinjsko podzemlje V Društvu za raziskovanje jam Ljubljana smo leta 2019 začeli raziskovati območje med bohinjskima planinama Poljana in Suha. V petih letih sistematičnega pregledovanja smo odkrili in raziskali več kot 100 jam, nekatere med njimi pa se nadaljujejo v neslutene dimenzije. V letošnjem letu smo raziskali najdaljšo in najglobljo jamo na območju, kjer sistem več jamskih vhodov dosega dolžino preko 10 kilometrov, jama »Dlvn« pa je z vhodom blizu grebena presegla globino 1000 metrov. Raziskave še niso zaključene, saj jamarji po vsaki raziskovalni akciji odkrijemo nova vprašanja, ki čakajo na razrešitev. 2. predavanje: Gašper Finžgar: Potapljaške raziskave izvira Soče in Savice Predavanje je osvetlilo raziskovanje kraških izvirov Savice in Soče s poudarkom na jamarskih potapljaških tehnikah, ki omogočajo odkrivanje njihovih globin. Udeleženci so se seznanili z zahtevno opremo, izzivi in posebnostmi jamskega potapljanja, ob tem pa je bil izpostavljen pomen in ranljivost kraških izvirov, ki so ključni za oskrbo s pitno vodo.

V štirih oktobrskih terminih so predavatelji različnih raziskovalnih institucij in društev predstavili najnovejše raziskave na območju Triglavskega narodnega parka. Tomaž Mihelič (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS) je predstavil sodobne raziskave divjega petelina, belke in planinskega orla v Triglavskem narodnem parku. Za uspešno varstvo vrst potrebujemo močne argumente. Klasične metode preučevanja habitata imajo pogosto omejitve, zato je telemetrija izjemno pomembno raziskovalno orodje. V Triglavskem narodnem parku smo s pomočjo telemetrije preučevali divjega petelina in belko, predvsem z namenom razumevanja pomena miru v njihovem življenju. Zadnje raziskave orla pa so nam razkrile povsem nove dimenzije njegovega izjemnega nadzora nad prostorom. O pomenu telemetrije v ornitologiji, o izkušnjah, izzivih in veseljih raziskovanja boste izvedeli več na zgornjem posnetku predavanja.