Digitalna knjižnica

Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Julijske Alpe občuduje in jih tudi živi. Zato je mag. Martin Šolar ambasador biosfernega območja Julijske Alpe, ki je največje in najstarejše biosferno območje pri nas. S svojim delom in zgledom širi idejo biosfernih območij doma in v svetu. Povezan je z naravo kot gornik, inštruktor planinske vzgoje in podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Je nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka in sedanji direktor Kobariškega muzeja. Po poklicu je magister naravovarstva in diplomirani inženir gozdarstva. Mag. Martin Šolar je bil gost sobotne oddaje Razkošje v glavi, ki je potekala v terenskem studiu Prvega programa v Stari Fužini v Bohinju. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

HUDO je potekal s terena, in sicer iz Bohinja, kjer smo preverili, kako mladi živijo na območju, ki je zaradi svojih naravnih znamenitosti in posebnosti zaščiteno. Del Bohinja namreč sodi v Triglavski narodni park, OŠ dr. Janeza Mencingerja pa v Skupnost šol Biosfernega območja Julijskih Alp. Kaj raste v šolskem rastlinjaku in zeliščnem vrtu, kako učenci skrbijo za živali in kakšen odnos imajo do okolja, v katerem živijo? Več izveste v oddaji HUDO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Ker je bil Prvi na terenu v Bohinju, smo v oddajo Sobotno branje povabili nekoga, ki sicer živi v Mojstrani, a se ima za Bohinjca. To je Joža Mihelič, profesor športne vzgoje, alpinist, naravovarstvenik, fotograf in turni smučar. Vprašaj goro so njegovi planinski spomini, v katerih so s pisateljsko žilico, ki so jo očitno – poleg alpinistične – imeli v njegovi družini, zapisani drobci iz njegovega otroštva in mladosti. V ospredju so odraščanje v Bohinju, sklepanje prijateljskih vezi, naklonjenost do gora in narave, spomini na prve pohodniške in alpinistične podvige ter ljudje, ki so zaznamovali njegovo življenje. Pred mikrofon je avtorja povabila Špela Šebenik. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Veste, kaj je biosferno območje in koliko jih imamo v Sloveniji? Pri iskanju odgovorov nam je v terenskem studiu v Bohinju, ki je del Biosfernega območja Julijske Alpe, pomagal Gašper Hrastelj, generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

Biosferno območje Julijske Alpe obsega nekaj manj kot 200 tisoč hektarjev, kar predstavlja skoraj desetino Slovenije, na tem območju pa živi skoraj 86 tisoč prebivalcev. Poleg tradicionalnih kmetijstva in gozdarstva je tukaj turizem ena od osrednjih gospodarskih panog. Usmerjanje obiskovanja območja in udejanjanje trajnostnega razvoja je zato poseben izziv. O tem smo v terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Matjažem Podlipnikom iz Mojstrane, ambasadorjem Biosfernega območja Julijske Alpe in turističnim vodnikom, ter s Tomažem Bregantom iz Gorij, kmetovalcem in interpretatorjem naravne in kulturne dediščine. (Radio Slovenija, Prvi program na obisku v Biosfernem območju Julijske Alpe 31.5.2025)

The Julian Alps, spanning the border between Slovenia and Italy, are a remarkable example of transboundary cooperation in biodiversity conservation. The interviews and focus group we organized with the main stakeholders in the area allowed the TRANSNATURE consortium to uncover the main characteristics of this transboundary cooperation.

Spletna učilnica z brezplačnimi učnimi vsebinami. Namenjena je ozaveščanju širše javnosti o pomenu varstva narave, ohranjanju biodiverzitete in kulturne dediščine Triglavskega narodnega parka.

Zadnji trije ledeniki Julijskih Alp so v kritičnem stanju, so ob čezmejnem obisku gora opozorili strokovnjaki italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente. V sklopu vsakoletne znanstveno raziskovalne pobude »Karavana ledenikov« so se letos ustavili tudi v Triglavskem narodnem parku in Deželnem naravnem parku Julijskih Predalp. Od ledenikov na Kaninu in Triglavu ostajajo le še posamezne zaplate snega in ledu, ledenik na Montažu pa še ohranja temeljne značilnosti.

Eko - dokumentarni film Nekoč je bil ledenik je avtorski odziv na globalno segrevanje ozračja in taljenje ledenikov. Skozi filmsko zgodbo nas vodi avtor Matjaž Fistravec s sogovorniki. Kot povezovalec, pripovedovalec in snemalec v kajaku vesla po alpski reki Dravi. V pogovoru z reko se znajde pri enem njenih izvirov: ledeniku Pastirica (Pasterza) pod Velikim Klekom (Großglocknerjem), ki izginja. Prav tako se manjšajo in tanjšajo ledeniki v Himalaji, Karakorumu in na zemeljskih polih. Na enem od dveh slovenskih ledenikov; Triglavskem ledeniku pod Kredarico, se filmska ekipa sreča s sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika, ki ledenik že od leta 1946 redno opazujejo, merijo in preučujejo. Od industrijske revolucije pred dvesto leti se je ledenik zmanjšal kar za stokrat. Njegovi ostanki merijo le še slabega pol hektarja. Triglavskega ledenika tako ni več..Na svojo nekdanjo slavo in atribute spominja le še z imenom. Avtor pa s prstom pokaže tudi na krivca: novega Homo Sapiensa, ki je z neodgovornim onesnaževanjem s toplogrednimi plini povzročil velike otoplitve in porušil naravna razmerja na planetu.

Planinski zemljevid Pohorje, merila 1 : 50.000, zajema območje celotnega Pohorja in večjega dela obmejnega Kozjaka. Planinske poti so prikazane na osnovi zadnjega stanja katastra planinskih poti PZS (2024).

Planinski zemljevid Ratitovec in okolica - 1 : 25.000 bo prišel prav vsem, ki bi želeli raziskovati priljubljene in neznane vrhove nad dolino Selške Sore. Prvaki tega območja so vsekakor Ratitovec, vrhovi nad Soriško planino, Porezen, Blegoš, Stari vrh in hišni vrh Škofje Loke - Lubnik.