Digitalna knjižnica

Publikacija Naselbinska in stavbna kultura Julijskih Alp predstavlja sintezno poročilo desetletnega raziskovalnega in terenskega dela skupine arhitektov Odprti krog ter sodelovanja z Javnim zavodom Triglavski narodni park, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in lokalnimi skupnostmi. Obravnava stavbno tipologijo območij stalne poselitve v Julijskih Alpah, na zgornjem Gorenjskem in v Zgornjem Posočju. Priročnik je razdeljen na tri vsebinske sklope: pregled splošnih značilnosti poselitve in stavbarstva v Julijskih Alpah, poglobljeno analizo razvoja poselitve, strukturnih značilnosti vasi in stavbnih tipov na območjih zgornje Gorenjske in Zgornjega Posočja ter smernice za načrtovanje poselitve in graditev objektov, ki vključujejo oblikovanje objektov, uporabo gradiv in sodobne tehnične rešitve. Publikacija je namenjena prebivalcem, investitorjem, prostorskim načrtovalcem, projektantom, lokalnim skupnostim in upravljavcem prostora ter spodbuja uporabo preverjenih načel tradicionalne gradnje, prenovo obstoječega stavbnega fonda in ohranjanje lokalnih graditeljskih znanj.

Publikacija predstavlja problem širjenja tujerodnih rastlin v alpskem prostoru ter pomen zgodnjega odkrivanja in ukrepanja za ohranjanje narave. Izšla je v okviru aktivnosti za obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst, ki so financirane iz namenskih sredstev za tujerodne vrste Ministrstva za naravne vire in prostor ter Sklada za podnebne spremembe. Vplivi podnebnih sprememb so vse bolj opazni tudi v alpskem svetu, saj se temperature postopno zvišujejo. Med pomembnejše pritiske na naravo sodijo tudi tujerodne vrste – rastline in živali, ki izvirajo iz drugih delov sveta, v novem okolju pa lahko izpodrivajo domorodne vrste in spreminjajo razmere v naravi. Na območju Triglavskega narodnega parka je naseljevanje ali gojenje tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Kljub temu so bile nekatere vrste v naravo vnesene že pred ustanovitvijo zavarovanega območja. Tujerodne vrste so pogosto vnesene zaradi njihove uporabne vrednosti, lepote ali radovednosti – večina kulturnih rastlin na poljih ter številne okrasne rastline na vrtovih so pravzaprav tujega izvora.

Andrej Zdravič je nagrajeni filmski ustvarjalec, ki se je poglobil v podvodno snemanje reke Soče, pomembne naravne vrednote Triglavskega narodnega parka. Njegova pol ure trajajoča video in zvočna instalacija Skrivnosti Soče je na ogled v Informacijsko izobraževalnem središču TNP Dom Trenta, medtem ko skoraj minuto in pol dolgi utrinki iz videoinstalacije prikazujejo le delček tega unikatnega projekta. »Prvi poskusi podvodnega snemanja Soče leta 1987 so me navdihnili, da sem razvil posebno napravo, s katero sem lahko pričaral človekovemu očesu doslej še neznane zorne kote Soče,« je o stalni video instalaciji, ki je nastala leta 1995, dobra tri desetletja kasneje pa je v prenovljeni obliki na ogled v Informacijsko izobraževalnem središču TNP Dom Trenta, zapisal Andrej Zdravič. Filmski ustvarjalec je Sočo na unikatni način posnel v vseh letnih časih. Videoinstalacija je tako »venec pesmi reke Soče. Vsaka pesem razkriva skozi sliko in zvok eno mnogih življenjskih razpoloženj, ki izvirajo iz gibanja in pojavov voda Soče.« Instalacija Skrivnosti Soče se pred obiskovalci Doma Trenta izriše na več televizijskih zaslonih. Koncept programsko temelji na konceptu Time Horizon (Časovno obzorje). Ta koncept je Andrej Zdravič prvič realiziral leta 1993 v instalaciji Water Waves za Exploratorium, muzej znanosti in umetnosti v San Franciscu. Še nekaj besed o avtorju: Andrej Zdravič je leta 1999 je prejel nagrado Prešernovega sklada za video z naslovom V steklu reke, dve desetletji kasneje pa so mu podelili Badjurovo nagrado za življenjsko delo. V ustvarjalni karieri Andreja Zdraviča se je zvrstilo blizu 40 filmov in videoinstalacij, med katerimi je tudi tista, ki obiskovalcem Informacijsko izobraževalnega središča TNP Dom Trenta predstavlja doslej neznani in prostemu očesu skriti podvodni svet smaragdne reke.

Ljudje imamo danes ogromen vpliv na planet, naravna okolja in druga bitja, ki si z nami delijo ta del vesolja. Ena od sledi, ki jo puščamo naslednjim generacijam, so naši odpadki. Teh še nikoli v zgodovini človeštva ni bilo toliko kot danes. Samo komunalnih odpadkov vsako leto proizvedemo dve milijardi ton. V morja in oceane zmečemo 11 milijonov ton odpadne plastike – tudi zato, ker vsak teden proizvedemo toliko novih reči, da bi njihova skupna teža ustrezala teži celotnega človeštva. Izobraževalni program TVS začenja novo serijo oddaj Pot v zeleno. Oddaje so namenjene širšemu krogu gledalcev in na poljuden način spregovorijo o skrbi za okolje. Govorijo o mestih prihodnosti, o trajnostnem turizmu, o zdravi hrani in opozarjajo na dileme današnjega časa – od problema odpadkov do izumiranja oziroma ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Po prvi svetovni vojni je Italija zasedla zahodno slovensko ozemlje in ga z rapalsko pogodbo leta 1920 priključila Kraljevini Italiji. Sledila je politika poitalijančevanja, ki je želela iz Slovencev narediti Italijane in jih prevzgojiti v fašističnem duhu. Slovenci so se temu upirali z orožjem, besedo in umetnostjo. Eden ključnih akterjev kulturnega odpora je bil slikar Tone Kralj (1900–1975), ki je s poslikavami cerkva na Primorskem umetniško izražal narodno pripadnost in nasprotovanje fašizmu. Njegovo delo je povezovalo narodno, katoliško in jugoslovansko idejo ter ljudem vlivalo upanje. Predavanje bo osvetlilo, kako je Tone Kralj s svojim ustvarjanjem prispeval k ohranjanju slovenske narodne identitete v času fašizma in druge svetovne vojne.

1. Predavanje: Prof. dr. Boštjan Pokorny, Fakulteta za varstvo okolja: RAZISKAVE SEVERNEGA (ALPSKEGA) GAMSA V SLOVENIJI IN EVROPI: VPLIV OKOLJSKIH DEJAVNIKOV IN MEDVRSTNIH ODNOSOV- Na tem predavanju je predavatelj predstavil širšo evropsko perspektivo stanja in trendov v populacijah severnega gamsa (Rupicapra rupicapra), s poudarkom na podvrsti alpskega gamsa (R. r. rupicapra). Poudarek je na predstavitvi različnih dejavnikov (npr. okoljske spremembe, medvrstni odnosi), ki vplivajo na vitalnost populacij in na različne trende med visokogorjem in hribovjem, ki jih zaznavamo tudi v Sloveniji. Poleg pregleda nekaterih zanimivih ugotovitev tujih raziskav predavanje temelji na najnovejših ugotovitvah domačih raziskovalcev, ki v zadnjih letih proučujejo gamsa v slovenskem prostoru, vključno z Julijskimi Alpami in območjem Triglavskega narodnega parka. Med drugim je predavatelj predstavil populacijsko dinamiko vrste, genetske značilnosti severnega gamsa v Sloveniji in na Balkanu, zastopanost vrste v prehrani velikih zveri, spreminjanje oz. variabilnost telesnih mas kot kazalnika stanja populacij ter prostorske razlike v moči (velikosti) rogljev gamsov v Sloveniji. 2. Predavanje: Tilen Hvala, Zavod za gozdove Slovenije: PLENJENJE IN HRANJENJE S PLENOM PRI EVRAZIJSKEM RISU V JULIJSKIH ALPAH- Na tem predavanju predavatelj pove, da evrazijski ris spada med vrhovne plenilce, zato lahko posredno in neposredno vpliva na številne medvrstne odnose v ekosistemu. V Sloveniji velja za eno najbolj ogroženih vrst sesalcev, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za dolgoročno ohranjanje. Leta 2021 je v Julijskih Alpah potekala ponovna naselitev risa, kar nam je s pomočjo GPS ovratnic in uporabo avtomatskih kamer omogočilo spremljanje plenjenja in hranjenja s plenom pri risu na doslej neraziskanem območju. Na območju Julijskih Alp smo terensko pregledali več kot 80 mest uplenitev plena in pridobili informacije o strukturi risjega plena in vrstne pestrosti mrhovinarjev, ki so se pojavili na risjem plenu. Analizirali smo topografske značilnosti mest uplenitev plena in ugotavljali, ali prihaja do izbire določenih habitatnih struktur za uspešnejše plenjenje s strani risa. Povprečen čas iskanja plena in hranjenja na plenu s strani risov v Julijskih Alpah smo primerjali z enakimi podatki za rise v slovenskih Dinaridih in ugotavljali, ali prihaja do razlik med območjema. Predstavljena raziskava je prva, ki je celostno analizirala prehranjevanje in plenjenje risa v slovenskih Alpah in je odprla številna nova raziskovalna vprašanja za proučevanje te skrivnostne mačke.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Revija Lovec je slovenski mesečnik, ki pokriva tematike, povezane z lovstvom, naravo, ohranjanjem okolja ter ekologijo. Ponuja članke o lovskih izkušnjah, opremi, zakonodaji in tradicijah, prav tako pa vključuje nasvete za ljubitelje narave in tiste, ki jih zanima upravljanje z naravnimi viri. Namenjena je predvsem lovcem in drugim, ki se zanimajo za naravne lepote Slovenije.

Serija V smeri prinaša tri navdihujoče zgodbe, povezane s slovenskimi gorami: od alpinistične naveze Nejca Marčiča in Luke Stražarja, prek spominov alpinista Sama Supina, ki je pred leti izgubil brata, do mentorja alpinista Silva Kara, ki znanje predaja mlajši generaciji.

Obiskali smo Bojana Gučka, ki že desetletja obnavlja kozjanske domačije in ohranja izginjajočo kulturno dediščino tega z znakom Unesca zaščitenega biosfernega prostora. Karmen Gajšek je svojo turistično priložnost našla v nabiranju »divjink« na hribovskih suhih travnikih Kozjanskega regijskega parka. Kaj ponuja naravni rezervat Lovrenška jezera kot naše najvišje ležeče šotno barje in eno najpomembnejših v južni Evropi?

Zadnji trije ledeniki Julijskih Alp so v kritičnem stanju, so ob čezmejnem obisku gora opozorili strokovnjaki italijanske okoljevarstvene organizacije Legambiente. V sklopu vsakoletne znanstveno raziskovalne pobude »Karavana ledenikov« so se letos ustavili tudi v Triglavskem narodnem parku in Deželnem naravnem parku Julijskih Predalp. Od ledenikov na Kaninu in Triglavu ostajajo le še posamezne zaplate snega in ledu, ledenik na Montažu pa še ohranja temeljne značilnosti.