Digitalna knjižnica

Regionalni in prostorski razvoj Slovenije temelji na velikem deležu zavarovanih območij, ki prinašajo posebne zahteve za prostorske planerje. Za ponazoritev povezave med planiranjem v prostoru in upravljanjem zavarovanih območij je v prispevku obravan primer Triglavskega narodnega parka (TNP), podrobneje predlog njegovega upravljavskega načrta za obdobje 2014–2023. Obravnavano je tudi, koliko se v predlogu upravljavskega načrta upoštevajo posebni pogoji, ki izhajajo iz ogroženih območij zaradi delovanja naravnih nevarnosti kot posebne vodarske strokovne podlage za načrtovanje rabe prostora.

V oskrbi planinskih postojank v Triglavskem narodnem parku z električno energijo je prišlo v zadnjih dvajsetih letih do izrazitega prehoda iz fosilnih virov na obnovljive vire energije. V poletju 2012 so imele vse preučevane postojanke nameščene sončne celice, nekatere tudi vetrne generatorje. Na podlagi analize energetske oskrbe postojank, upoštevajoč njihove potrebe po energiji, električno oskrbo in toplotno oskrbo, je bila izdelana tipizacija. Za postojanke, ki za proizvodnjo električne energije še vedno uporabljajo fosilna goriva, so predlagani ukrepi in izpostavljene prednostne naloge.

Opisujemo novo nahajališče in rastišča vrste Pulmunaria australis v Triglavskem pogorju, pod vzpetino Spodnja Brda na severnem robu Pokljuke. To je novost za floro Triglavskega narodnega parka in vzhodnih Julijskih Alp. Po višinskem pasu uspevanja (skoraj 1800 m nm. v.) in rastiščih (kamnito travišče na poraslem melišču s prevladujočimi vrstami razreda Elyno-Seslerietea) se to nahajališče precej razlikuje od njenih drugih znanih nahajališč v Sloveniji, podobno pa je nekaterim njenim nahajališčem v drugih alpskih pokrajinah, na primer na Južnem Tirolskem v severni Italiji.

Po standardni srednjeevropski metodi smo fitocenološko raziskali obrežne gozdove ob rekah Savi Bohinjki, Radovni, Učji in potoku Slatenik v severozahodni Sloveniji in jih primerjali s podobnimi logi v povodju Soče ter v sosednjih državah Hrvaški, Avstriji in Italiji. Na podlagi te primerjave smo jih uvrstili v naslednje sintaksone: Salicetum eleagno-purpureae, Salicetum albae, Lamio orvalae-Salicetum eleagni (tudi v novo subasociacijo -caricetosum eletae) in Lamio orvalae-Alnetum incanae (tudi v novi subasociaciji -fraxinetosum excelsioris in -rhamnetosum fallacis). Opisali smo sukcesivno nadomeščanje (conacijo) združb ob Savi Bohinjki od inicialnih prodišč proti bukovim združbam na višje ležečih rečnih terasah. S fitoindikacijko metodo smo ocenjevali produkcijsko sposobnost gospodarsko najvrednejše oblike preučenih logov, sestojev subasociacije Lamio orvalae-Alnetum incanae fraxinetosum excelsioris.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Javna razgrnitev načrta upravljanja za TNP; Kozlički v Triglavskem narodnem parku; Kulturna krajina in stavbni členi; Mirko Kurinčič.

Popotniku, ki se za Bledom bliža ozki tesni Save Bohinjke, se na prvi pogled morda zazdi, da bo med Babjim zobom na jelovški in Galetovcem na pokljuški strani zmanjkalo sveta ali vsaj da naprej od tod ni nič zanimivega, temveč "samo" gozd in skale. A popotnik vztraja na udobni cesti. Vodi ga v ozko tesen, kjer na nasprotnem bregu opazi celo železniško progo. Torej "za devetimi gorami" vendarle nekaj je! In je res – Bohinj!

V okviru Slovenije predstavljajo Julijske Alpe izredno pomembno turistično območje. Za to območje je značilna dokaj visoka stopnja pokrajinske občutljivosti in zmerna, a naraščajoča pokrajinska obremenjenost. Zaradi povečanega turističnega in prometnega pomena ter postopnega prepoznavanja njihove ekološke in naravovarstvene vloge, so Julijske Alpe izredno občutljiva pokrajina. Občina Bohinj, ki v veliki meri leži znotraj Triglavskega narodnega parka, predstavlja občutljiv ekosistem, obenem pa tudi izjemno naravno in kulturno vrednoto. Razvoj turizma na območju Triglavskega narodnega parka mora zato nujno izhajati iz načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja.

Ozaveščevalna akcija Triglavskega narodnega parka: pirotehnika- ne!

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Ekološka vas je tip naselja, kjer se spodbuja trajnostni razvoj vseh področij in njenih sestavnih elementov ter načina življenja v njej. Pojem tipične ekološke vasi ne obstaja, saj ima vsako naselje specifične možnosti in potenciale izkoriščanja naravnih virov ter ohranjanju določene kulturne krajine. Razvoj in ravnanje pa sta odvisna predvsem od interesov prebivalcev za trajnostni način življenja. V tem smislu smo želeli raziskati in predstaviti možnosti in prednosti razvoja neke vasi v smislu trajnostne rabe virov. Grede na upravljavske cilje in namen Triglavskega narodnega parka je to območje za raziskovanje teh možnosti še posebej zanimivo. Najprimernejša za naše raziskovanje je bila vas Spodnje Gorjuše z omejenim številom prebivalcev in s primernim območjem nahajanja. Glavna tema diplomske naloge je bila preučiti tipično vas v parku in raziskati, kakšne specifične trajnostne spremembe se da doseči v njej. Najprej smo analizirali obstoječo porabo virov v vasi nato predstavili alternativne možnosti za bolj trajnostno delovanje, nazadnje pa primerjali obstoječe stanje vasi z elementi trajnostne sanacije. Na koncu je sledila še natančnejša analiza možnih izvedb za vas Spodnje Gorjuše.

Ob 30-letnici smrti Janka Ravnika (1891–1982).

Davorin Koren je človek, ki se s pašništvom in pridelavo sira ukvarja poklicno in zasebno. Po poklicu je živilski tehnolog, ki se je specializiral za sirarstvo. Zaposlen je kot vodja Službe za razvoj pri JZ Triglavski narodni park in v sklopu delovnih obveznosti med drugim obiskuje planine in kmetije, kjer sirarjem pomaga z nasveti pri težavah glede izdelave sira.