Digitalna knjižnica

Ena od novosti prihodnjega leta bo, da nekatera območja na Pokljuki ne bodo več prosto dostopna. Bodo pa na začetku planote odprli info točko, kjer bodo na voljo vse informacije, kam in kako po Pokljuki. Razlog je predvsem varstvo koconoge kure oziroma divjega petelina, ki ga je Fran Saleški Finžgar imenoval ‘kralj ptic’ za Ivana Tavčarja pa je bil ‘gozdne perutnine vladar’. Več o petelinu, pa tudi o tem, kako je na Pokljuki z alpskim svizcem, nam je povedal Andrej Arih, vodja oddelka za naravo v javnem zavodu Triglavski narodni park.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Pot pod noge; Varno v gore; Visoka greda je zakon; Biodiverziteta v Trenti; Raznolika narava, raznolike hiše.

Izvajanje športnorekreacijskih aktivnosti v Triglavskem narodnem parku se iz leta v leto povečuje. To terja svoj davek in povečuje pritisk na naravno okolje. Edini narodni park v Sloveniji je zaradi svoje izjemne narave priljubljena destinacija mnogim tujim in tudi slovenskim državljanom. Ker živimo v času modernih tehnologij, veliko športnih navdušencev v Triglavskem narodnem parku svoje aktivnosti beleži z raznimi aplikacijami. Ena izmed najpriljubljenejših je Strava. Tu lahko vsak uporabnik dostopa do baze podatkov, ki prikazuje pojavljanje različnih športnih aktivnosti v prostoru. Raziskava temelji na podrobni analizi baze podatkov aplikacije Strava, na tako imenovanih toplotnih mapah. Osredotoča se na najbolj obremenjena območja s pohodništvom, gorskim kolesarstvom in vodnimi športi v Triglavskem narodnem parku, kje prihaja do prekrivanj obremenjenih poti z mirnimi conami in kje v parku prihaja do kršitev zakonodaje. V zadnjem delu je predstavljena rešitev problematike nepoznavanja dopustnosti izvajanja športnorekreacijskih aktivnosti v parku. Glede na vedno večji obseg izvajanja športnorekreacijskih aktivnosti bi bilo smiselno stanje v prostoru prek dane aplikacije stalno spremljati in s pomočjo rezultatov usmerjati športne aktivnosti v parku.

Ko si med sprehodom skozi gozd v spomin prikličemo njegovo podobo izpred nekaj desetletij, zlahka opazimo spremembe. To so nove vrste rastlin, žuželk in gliv, ki pri nas niso bile naravno prisotne. Postavi se nam pomembno vprašanje, ali te nove, tujerodne vrste predstavljajo tveganje za naše gozdove.

We investigated different types of vegetation in cirques of two valleys in the Julian Alps, Zadnjica and Kot, which develop on slope screes and are heavily influenced by avalanches that occur here every year. Our phytosociological analysis identified the following shrub-forest developmental stages: Saliceteum eleagno-purpureae hieracietosum porrifolii var. Achnatherum calamagrostis, Homogyno sylvestris-Salicetum glabrae, Polysticho lonchitis-Rhamnetum fallacis, Rhododendro hirsuti-Laburnetum alpini, Rhodothamno-Laricetum deciduae anemonetosum trifoliae and Rhododendro hirsuti-Fagetum sylvaticae var. Sorbus chamaemespilus. On unconsolidated fluvio-glacial deposits in the Kot Valley we determined the following successional stages: Salicetum eleagno-purpurae hieracietosum porrifolii var. Pinus mugo, Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo laricetosum and Rhododendro hirsuti-Fagetum sylvaticae petasitetosum paradoxi.

Kras, ta majhna pokrajina pred morjem, je dobesedno prepreden z zidovi. Kot nekakšen srebrn pajčolan so stkani okrog vasi, okrog pašnikov in travnikov in se kot nadzemeljske korenine zgodovine vzpenjajo v hribovje, med grmovje, skale in drevesa. Na tisoče kilometrov zazidanega kamenja, oblikovanega v zid, je Kraševec izkopal ali razbil in zložil v zid, ki je postal mejnik in branik njegove zemlje. Danes je to naša dediščina kulturne krajine, ki jo varujeta in obnavljata Boris Čok iz Lokve in Vojko Ražem iz Bazovice.

Štiri leta. Tri inštitucije. Več kot 200 znanstvenikov, biologov in prostovoljcev. En namen: slediti volčjim družinam v Sloveniji. Rezultati: presenetljivi. Tokrat prvič na televiziji posnetki biologov, ki nameščajo ovratnico za telemetrično spremljanje volka. Volku Slavcu je uspelo prečkati Alpe, prehoditi več kot 1000 kilometrov in ustvariti družino v Italiji. Če bi biologi vedeli, da bo pri Veroni srečal Julijo, bi ga poimenovali Romeo.

Glas ljudstva nam kaže strinjanje ali nestrinjanje večine na zastavljeno vprašanje. Da se z večino manipulira z lahkoto, se ve, odkar svet stoji. Mobinga si ni izmislil kapitalizem v zadnjih dvajsetih letih, morda je novo le spretno manipuliranje z besedo samo. Ker običajno sodim po sebi, se mi postavlja vprašanje, kako naj vprašani glasujemo, ko pa na svetu obstaja neskončna množica vprašanj, sama (in prepričana sem, da še kdo) pa se spoznam na tako malo stvari! Bom glasovala tako, kot me bo uspešno zmanipuliralo okolje? Je to prav?

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Slovenija, od kod lepote tvoje?; Biosferno območje Julijske Alpe; Odkrijte okuse Naravnega parka Julijsko predgorje; Dolina Loške Koritnice.

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij.

Podkast o naravi in ljudeh, ki jo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo.

Svizec je simbol visokogorja. Njegovi klici so znanilci poletja v hribih. Igra mladičev na pobočju je lahko vrhunec izleta v gore. Je pa tudi velika talna veverica. Je glodavec, ki lahko 8 mesecev na leto prespi. Je ena od redkih vrst, ki lahko preživi, če ji telesna temperatura pade pod 10 stopinj. Je žival, ki se lahko prehranjuje celo s strupenimi rastlinami.