Digitalna knjižnica

V alpinskem pasu Julijskih Alp (ledeniška krnica Na jezerih pod Velikim Rokavom, Jarečica, Mangartsko sedlo in Prodi pod Mangartom ter Plešivec v Loški steni) smo fitocenološko in ekološko preučili vegetacijo snežnih dolinic s prevladujočimi cvetnicami Salix herbacea, Luzula alpinopilosa, Gnaphalium supinum, Soldanella pusilla in Salix retusa ter številnimi mahovnimi vrstami. Na podlagi primerjave s podobnimi združbami snežnih tal v Centralnih, Vzhodnih in Južnih Alpah smo opisali novo asociacijo Salicetum retuso-herbaceae, ki jo uvrščamo v zvezo Salicion herbaceae in razred Salicetea herbaceae. Ugotovili smo več različnih razvojnih stopenj rastja na snežnih tleh na mešani karbonatno-silikatni podlagi, ki jih vrednotimo kot variante, le v dveh popisih tudi inicialno asociacijo Polytrichetum sexangularis.

Pričevalec podnebnih sprememb je tudi Triglavski ledenik, v zadnjih desetletjih vse manjši in vse tanjši. Štirje srčni možje, ki so se prvi povzpeli na vrh Triglava, si pred 240-imi leti verjetno niti v sanjah niso mogli predstavljati, kaj vse bo prinesla prihodnost: dolge kolone pohodnikov, stotine kilogramov smeti, neverjetne adrenalinske podvige. In tudi televizijske kamere. V naslednjem prispevku so naši nekdanji sodelavci obujali spomine na prvi televizijski prenos z vrha očaka davnega leta 1978.

Letos slavimo 240 let od prvega uradno dokumentiranega vzpona na Triglav. Nanj so se prvi povzpeli štirje srečni Bohinjci, kot jim pravijo. A njihova odprava ni bila samo simbolno in čustveno dejanje, marveč tudi čisto praktične narave: za tedanjega velikega podjetnika barona Žigo Zoisa so iskali morebitno železovo rudo.

Od Triglava ni ne večjega ne višjega simbola Slovenije. Tudi zato je tako priljubljen, med domačimi in tujimi planinci. Prvič so ga osvojili že pred 240-imi leti, 26. avgusta leta 1778 so se na vrh povzpeli štirje srčni Bohinjci: kmet Luka Korošec, rudar Matevž Kos, lovec Štefan Rožič in ranocelnik Lovrenc Willomitzer. Takrat je vzpon v neznano zahteval izjemen pogum in vztrajnost, danes je Triglav že zelo dostopen. Na Triglavu je bila tudi ekipa Tednika.

“Pustolovščina se lahko začne takoj, ko zaklenete vrata vašega doma.” Tako urednik, publicist in založnik Samo Rugelj vabi na pešpot v svoji najnovejši knjigi. A ne kar neko pešpot, ampak na enodnevno pustolovščino ( s svojo mladostniško prijateljico) iz Ljubljane na “najbolj razvpito, čaščeno in obiskano goro v Sloveniji, na simbol, koncentrat narodovih hrepenenj in sanj ter ekstrakt slovenske samozavesti … Triglav“. Seveda so hodili in pisali že mnogi drugi. A Rugelj, pohodnik in hribolazec že od malega, je ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav napisal povsem samosvojo mešanico doživljanj in razmišljanj o hoji (“Hoja spremeni človeka in ga naredi boljšega“), družinskih spominov (“Mama mi je namreč že davno povedala, da je, noseča z menoj, zlezla na Triglav“) odnosov z bližnjimi in lastnih refleksij. Predvsem pa so Triglavske poti, kot so zapisali v založbi UMco, pri kateri je knjiga tudi izšla, svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki nas popelje v osrčje slovenskih gora in življenje z njimi. Več o vsebini unikatnega potopisa pa z avtorjem Samom Rugljem v tokratni oddaji