Digitalna knjižnica

Drugega avgusta 2013 je v Trenti pri Kugyjevem spomeniku, na tej markantni točki Julijskih Alp, potekala slovesnost ob 60-letnici postavitve spomenika dr. Juliusu Kugyju (1858–1944). Velikemu prijatelju in poetu Julijskih Alp je spomenik Planinska zveza Slovenije postavila ob svoji 60-letnici 3. avgusta 1953.

V Sloveniji je 176 planinskih postojank, ki skupaj z obiskovalci predstavljajo velike obremenitve na okolje. Predvsem koče povzročajo največje obremenitve s svojim materialnim oskrbovanjem, energetsko oskrbo ter ravnanjem z odpadnimi vodami in trdnimi odpadki. Največja zgostitev planinskih poti in prav tako tudi planinskih koč je v Triglavskem narodnem parku, ki je hkrati tudi najbolj strogo zavarovan del Slovenije. Zaključna seminarska naloga se posveča proučevanju različnih načinov oskrbovanja in njegovih, predvsem okoljskih, pa tudi ekonomskih in socialnih vplivov pri planinskih kočah v Triglavskem narodnem parku. S preučevanjem literature in s pomočjo anketnega vprašalnika ter dela na terenu so bili opredeljeni različni načini oskrbovanja planinskih koč (z avtomobili, traktorjem, konji ali nosači, tovornimi žičnicami, helikopterjem) ter njihovi okoljski, ekonomski in socialni vplivi. Kot najboljši način oskrbovanja so se izkazale tovorne žičnice in oskrbovanje s konji, kot najslabši način pa oskrbovanje s helikopterjem.

"Polmesec na planikami" je dokumentarni film o prvi džamiji v Alpah, ki je bila leta 1916 zgrajena v slovenskem Logu pod Mangartom. Džamijo so zgradili bošnjaški vojaki na Soški fronti, ki so se borili na strani Avstro Ogrske in predstavlja edinstven primer islamske arhitekture v alpskem prostoru. Film vleče paralele in refleksije s sedanjim časom, z Bošnjaki, ki so se preselili v Slovenijo iz ekonomskih razlogov in njihovimi 30 letnimi napori, da bi zgradili džamijo v Ljubljani, kar se je 2019 končno tudi realiziralo. Film sooča različne strani - slovensko, bošnjaško in italijansko ter nas vodi od Bosne in Hercegovine preko Jesenic do vrhov Julijskih Alp nad Sočo.

V letošnjem letu praznujemo 60 let Slovenske planinske poti – najstarejše daljinske poti oz. transverzale v Evropi. Pohodništvo in planinstvo v zadnjih letih strmo naraščata po priljubljenosti tudi kot turistični produkt. Vse več ljudi se odloča za večdnevno hojo od koče do koče oz. hotela do hotela, kar potrjuje tudi večji obisk pohodnikov na znanih evropskih poteh kot so Top trails v Nemčiji in Salzburger Almenweg, Donausteig, Adlerweg, Kalkalpenweg v Avstriji.

Triglav National Park is the largest protected area in Slovenia that is established for the conservation of an area’s natural and cultural heritage. However, it is also destined for recreation that is subject to specific regulations in order to respect certain environmental guidelines. This ethnographic paper discusses strategies mountain bikers employ to negotiate the existing rules regarding the recreational use of the park’s lands; in addition, the authors propose solutions to diminish their demands with the aim of ensuring quiet space for the park’s wildlife.

The paper discusses the factors that influence hikers’ pro-environmental behaviour and explores the relationship between the level of education and their environmentally friendly behaviour at home. It also examines the importance of nature preservation characteristics in hikers’ choice of vacation destinations. The research provides valuable data for understanding hikers’ behaviour and offers suggestions for protected area managers to develop tourism offers that are more educational and environmentally friendly.

V diplomskem delu smo posebno pozornost posvetili prav pohodništvu in kolesarstvu, ki sta potencialna, a premalo izkoriščena turistična produkta tako v Zgornjem Posočju kot na področju celotne države. V začetnem delu smo opredelili osnovne pojme in terminologijo, ki se nanaša na pohodništvo, kolesarstvo, turizem in športno rekreacijo. Sledi predstavitev turističnega območja Kobarid-Tolmin z zgodovinskim in geografskim orisom ter predstavitev celotne turistične ponudbe. Nekaj besed smo namenili tudi razvoju ter vlogi pohodništva in kolesarstva v turističnem prostoru. Dotaknili smo se problemov na področju etike, varstva narave ter pravne podlage za izvajanje rekreacijskih dejavnosti v TNP-ju. Predlagali smo izletne oz. pohodniške in kolesarske ture, ki so turistično najbolj zanimive. Večjo pozornost smo namenili analizi stanja na področju turizma v povezavi s pohodništvom in kolesarstvom omenjene destinacije. S SWOT analizo smo ugotovili, kakšne so prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti pohodniškega in kolesarskega turizma. Predstavili smo tudi primere dobrih praks v slovenskih pokrajinah ter na tujih trgih. V zaključnem delu smo na podlagi zbranih in obravnavanih podatkov predstavili nekatere smernice za nadaljnji razvoj turističnega proizvoda kolesarstva in pohodništva. Pomemben del tega so pohodniški in kolesarski projekti, ki se bodo izvajali tudi v prihodnje.

V tej zloženki najdete informacije o šotnih barjih na Pokljuki ter o učni poti Goreljek.

Omejevanje rekreacijskih dejavnosti v TNP: Triglavski narodni park (TNP) je zavarovano območje, kjer se prednostno varuje narava, obenem pa je namenjen obiskovanju za turistične, rekreacijske in športne namene (v nadaljevanju rekreacijske). Navzkrižje interesov lahko vodi v konflikt, zato je pomembno, da obiskovanje poteka na način, ki je za naravo čim manj moteč. Razmah rekreacijskih dejavnosti na območju parka je v zadnjih letih dosegel neslutene razsežnosti in veliko raznovrstnost.

Prispevek povzema V. simpozij etnologov konservatorjev (SEK) Slovenije in Hrvaške o varstvu nepremične kulturne dediščine, ki je potekal med 9. in 11. oktobrom 2013 v Logu v Trenti v Triglavskem narodnem parku.

Prispevek opisuje življenje na planini Sleme in Medrje na Tolminskem.

Podlaga za raziskavo stanja nepremične kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka so bili javno dostopni seznami zbirnega registra kulturne dediščine v Republiki Sloveniji in avtorjevo večletno terensko delo. Območje vsebuje več za prepoznavnost parka pomembnih enot dediščine, kot so naprimer značilne zasnove domačij, stavbarstvo pašnih planin, dvojni kozolci v Bohinju in druge starejše pojavne oblike, ki dokazujejo človekovo tesno povezanost z naravnim okoljem.