Digitalna knjižnica

Sončno vreme in višje temperature so prebudili naravo in prišel je čas za letošnji deseti, jubilejni Festival alpskega cvetja v Bohinju. Večdnevna prireditev ponuja raznolik program in Slovenija danes bo v vaše domove prinesla utrinke sobotnega dogajanja. Sprehodili se bomo po bohinjskih kulinaričnih zgodbah, se prepustili etnološkemu izročilu s folklorno dediščino in z rokodelskimi opravili naših prednikov ter preverili, katere užitne rastline rastejo na bohinjskih travnikih. Pogledali si bomo prvi spomenik vremenu v Evropi in prisluhnili spominom, ki jih je z obiskom Bohinja ustvarila pisateljica Agatha Cristie.

V magistrskem delu želim preučiti postopek obračuna plač in postopek javnega naročanja ter preveriti stanje notranjih kontrol v Javnem zavodu Triglavski narodni park. Namen je ugotoviti, ali so notranje kontrole na teh dveh področjih vzpostavljene in delujejo tako, da pravočasno in uspešno preprečujejo pojavljanje napak in nepravilnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela so podane splošne opredelitve teoretičnega okvirja notranjih kontrol, pravne podlage in odgovornosti za vzpostavitev notranjih kontrol in delovanje le teh. V drugem delu magistrskega dela sem s pomočjo opazovanja prikazala dejanski potek izvajanja postopkov nabave in obračun plač in preverila, kje v postopkih obstajajo notranje kontrole. Glede na dejanski potek procesov, sem izdelala oceno delovanja notranjih kontrol. Na podlagi izdelane ocene sem podala predlog izboljšav. Pri pisanju magistrskega dela sem se upirala na literaturo domačih in tujih avtorjev. V nalogo pa sem vključila tudi znanje pridobljeno na podiplomskem študiju ter izkušnje, ki sem jih pridobila pri delu v Javnem zavodu Triglavski narodni park.

Diplomsko delo predstavi krajinsko planiranje kot metodo za načrtovanje in upravljanje širših zavarovanih območij na primeru Triglavskega narodnega parka (TNP). TNP je izredno pomembno območje naravne in kulturne dediščine, saj gre za največje in najstarejše zavarovano območje pri nas, ki je hkrati tudi pomemben del slovenske identitete. Naloga obravnava območje občutljivo za vplive razvoja, kjer prihaja do konfliktov med interesi različnih deležnikov. Za uspešno načrtovano in upravljano zavarovano območje je usklajena raba prostora ključnega pomena, krajinsko planiranje s svojimi metodami pa lahko učinkovito pripomore k dosegu le-tega. V praktičnem delu naloge je prikazana metoda za odločanje o posegih v prostor. Na podlagi analize ranljivosti je izdelan model ranljivosti za turizem za celotno območje TNP, analiza privlačnosti in ustreznosti pa je izdelana za ožje območje – Tolmin. Tolmin je izbran na podlagi preučenega gradiva in na podlagi modela ranljivosti, saj gre za območje manjše ranljivosti in hkrati manjše turistične prepoznavnosti. Analizi privlačnosti in ustreznosti sta izdelani za dva konkretna predloga turistične dejavnosti – turistično kmetijo in samooskrbno turistično naselje.

Konjeniški turizem se razvija in postaja vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost tudi znotraj varovanih območij narave. V Triglavskem narodnem parku (TNP) klub nekaterim že potrjenim aktom (Načrt upravljanja TNP, območni načrti Zavoda za gozdove) in projektom, ki se navezujejo na konjeništvo kot turistično ali rekreativno dejavnost, še vedno ni v naravi označene konjeniške poti. Planota Pokljuka je del zavarovanega območja TNP, na katerem imajo poleg turizma različne interese naravovarstveniki, gozdarji in kmeti, zato je treba poiskati ravnotežje med njimi. V diplomski nalogi sem s pomočjo ankete, pregleda primerov iz tujine in razgovorov z ljudmi, ki so povezani s konjeniško dejavnostjo, ter s predstavniki stroke, pridobila informacije o navadah jezdecev in o težavah s katerimi se soočajo. Izdelala sem predlog krožne konjeniške poti, zasnovala počivališče ter izdelala primer brošure, ki bi konjenike informirala o obiskovanju zavarovanega območja s konji. Opozorila sem na prisotnost vseh uporabnikov prostora, tj. konjenikov, pohodnikov in kolesarjev, ter na potrebo po večji strpnosti med posameznimi skupinami, ki jo lahko dosežemo z ustrezno ureditvijo, predvsem označitvijo poti. V nalogi sem proučila tudi možnosti ponovnega oskrbovanja planinskih postojank s konji.

Širša zavarovana območja predstavljajo enega najstarejših in najpomembnejših inštrumentov varstva narave, vendar imajo zaradi drugih % kulturnih, družbenih in gospodarskih % razsežnosti tudi pomembno razvojno vlogo. Zavarovana območja so dinamičen in spremenljiv odprt prostorski sistem, zato sta uspešna varstvo in razvoj pogojena z načrtnim in odgovornim upravljanjem. Programsko vsebinska podlaga upravljanja je upravljavski načrt. Naloga je ciljno usmerjena v opredelitev kakovostnega in medsektorsko usklajenega upravljavskega modela zavarovanih območij. Raziskava obsega proučitev vloge in pomena načrta upravljanja ter njegovega razmerja do drugih razvojnih programskih in sektorskih dokumentov. Preverjene so bile pravne podlage, mednarodne pogodbe, direktive in konvencije, praksa upravljavskega načrtovanja v Sloveniji ter predstavljena primerjava dveh zavarovanih območij v alpskem prostoru. V razmerju do vsebin zavarovanih območij so bili obravnavani programski dokumenti, prostorski akti in načrti rabe naravnih dobrin. Z anketo med različnimi strokovnjaki so bile prepoznane pridobljene izkušnje ter mnenja, stališča in pogledi o nadaljnjem varstvu, razvoju in upravljanju zavarovanih območij. Posebna pozornost je bila namenjena Triglavskemu narodnemu parku. Ugotovitve raziskave kažejo, da zavarovana območja niso varstveni rezervati, temveč potencial, ki lahko spodbuja in krepi tudi vzdržni razvoj širše regije. Predlagan je pristop upravljavskega načrtovanja, ki s strokovnimi analitičnimi podlagami celovito in interdisciplinarno obravnava območje, ki presega sektorski pristop, ki zagovarja aktivno participacijo zainteresiranih pri pripravi in izvajanju načrta upravljanja in ki je sposobno ustreznega in pravočasnega prilagajanja bistveno spremenjenim razmeram.

Dokumentarni film o nastanku in pomenu kapelice, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. Kranjska Gora je imela v prvi svetovni vojni pomembno vlogo v zaledju soške fronte. Leto 1915 je še dodatno zaznamoval prihod več kot 10.000 vojnih ujetnikov, večinoma ruskih. Njihova usoda je bila jasna – zgraditi prevozno cesto čez Vršič, ki bo za potrebe vojske Avstro-Ogrske monarhije vodila v Trento. Vojni čas je bil prežet z mrazom, boleznimi, lakoto, neizmernim trpljenjem in smrtjo. Ujetniki so gradili hitro. Domačini so načrtovalce ceste opozarjali na zimo v teh krajih, na sneg in predvsem plazove, ki so v teh krajih pogosti, a ti so se zanesli na svoje znanje, znanje alpskega naroda. 8. marca 1916 pa jim je narava pokazala svojo moč in majhnost človeka. Silovit plaz je pokopal številne žrtve – večinoma ruske vojne ujetnike in stražarje. Natančno število žrtev plazu še danes ni znano. Plaz je odnesel tudi ogromen kip, posvečen nadvojvodi Evgenu, ki bi moral stati na vrhu prelaza in tam odsevati moč Avstro – Ogrske monarhije. Ostala pa je Ruska kapelica, ki so jo zgradili ruski vojni ujetniki. Ta se je obdržala vseh sto let do danes, ko pooseblja simbol človeštva in miru, rojenega na ruševinah vojne.

Prvi del naloge postavlja teoretični okvir vključevanju javnosti, začenši s pojmi komunikacije, javnosti in deležnikov. Vključevanje javnosti umesti v širši kontekst participativne demokracije in predstavi zakonsko podlago vključevanju deležnikov v postopke odločanja o javnih zadevah v Sloveniji. Na kratko se posveti razvoju teorij vključevanja javnosti, ki kažejo na to, da so se ljudje sredi 20. stoletja bolj začeli zavedati svojih pravic in možnosti/priložnosti ter uveljavljanja le-teh. Podaja pozitivne in negativne vidike vključevanja javnosti ter priporočila, kako prve doseči, oziroma kako se soočiti s slednjimi. Nadalje pa se osredotoči še na specifike vključevanja javnosti v sprejemanje odločitev na področju varstva okolja in narave ter prostorskega načrtovanja. Drugi del naloge pozornost usmerja na področje zavarovanih območij in upravljanja z njimi. V Sloveniji imamo zavarovanih kar dobrih 13 % površine Slovenije; od skupno 45 krajinskih parkov, treh regijskih parkov in 1 narodnega parka pa ima profesionalno urejeno upravljanje le 10 zavarovanih območij. Ključni dokument za življenje in razvoj zavarovanega območja je načrt upravljanja, ki je rezultat načrtovanja upravljanja. V prepletu teorije in praktičnih priporočil naloga predstavlja vsebine načrta upravljanja ter posamezne faze v procesu načrtovanja upravljanja, vključno z dejavnostmi načrtovanja upravljanja in dejavnostmi vključevanja deležnikov. V zadnjem poglavju se teorija prenese v prakso. S študijama primerov pilotnega območja Pohorje in Triglavskega narodnega parka sta predstavljena konkreten pristop in celotni proces vključevanja deležnikov v pripravo osnutkov načrtov upravljanja omenjenih zavarovanih območij.

Vodnik Julijske Alpe: Južni del bralcu predstavi južni rob Julijskih Alp. V enem delu je avtor zbral in predstavil vse markirane planinske poti ter večino ostalih poti in stezic na območju med Jelovico in Polovnikom. Vmes se spoznamo še s sredogorskimi vrhovi Ratitovca, Soriške planine, predstavljen je dolg Bohinjsko-Tolminski greben ter razčlenjena Krnska skupina.

This article determines which landforms attract people the most and whether one can speak of collective patterns in the aesthetic evaluation of a landscape. It therefore concerns enjoying the beauty offered by a more or less reshaped natural environment. This study is based on the Triglav Lakes Valley (Dolina Triglavskih jezer) in Slovenia which, due to the few man-made changes introduced there, includes hardly any anthropogenic »unnecessary noise.« The online survey included more than six hundred people and used photos of various landforms. Lakes were found to be the most attractive to the respondents, and fractured rock areas were the least attractive.

O Načrtu upravljanja TNP za obdobje 2016-2025

V tej številki časopisa si lahko preberete: Programski dokument TNP 2016-2025; Center TNP Bohinj novost med info središči; Tolmin je bil izbran za Alpsko mesto leta 2016; Planina Laška seč; Velike zveri v Triglavskem narodnem parku; Gozdovi v Triglavskem narodnem parku; Delo na domači kmetiji je prednost.

V diplomskem delu so uvodoma predstavljena metodološka izhodišča, ki izhajajo iz izbranih teorij avtorjev T. Lee, J. Middleton in strokovnih sodelavcev Javnega zavoda Triglavski narodni park, in se ukvarjajo z različnimi pogledi, kako pripraviti kakovosten načrt upravljanja za zavarovana območja. V prvem delu je predstavljen Triglavski narodni park ter njegovi cilji in nameni. V nadaljevanju so opisane zakonske obveznosti za pripravo in vsebinski obseg načrta upravljanja. Cilji diplomskega dela so opisati postopek priprave, predstaviti in analizirati vse faze pri pripravi načrta upravljanja, ter opozoriti na različne probleme in razvojne trende, ki jih je treba z upravljavskimi nalogami in aktivnostmi vsebinsko rešiti, ter doseči zastavljeno varstvo narave in trajnostni razvoj. Naloge morajo biti oblikovane tako, da bodo z opredeljenimi nosilci in časovnimi roki tudi izvedljive. Za izvajanje načrta upravljanja je zadolžen tako upravljalec narodnega parka kakor tudi drugi deležniki v prostoru, njegovo ustreznost pa je treba spremljati z objektivno merljivimi kazalniki. Ključno je, da je načrt upravljanja pripravljen tako, da je usklajen z veljavnimi predpisi, da obsega varstvene in razvojne vsebine v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter da se v njem prepoznajo tudi lokalne skupnosti, saj je narodni park prostor, v katerem je treba domačemu prebivalstvu zagotoviti ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere.