Digitalna knjižnica

Using hierarchical clustering with unweighted pair-group method with arithmetic mean (UPGMA) we arranged 603 phytosociological relevés of beech forests on the present upper forest line, mainly from the Julian Alps and the Trnovo Forest Plateau (we also included the relevés from the Karawanks and the Kamnik Alps), into 32 clusters. Based on their analysis and comparison with previously described similar (alti)montane-subalpine beech communities we classified most of the relevés into the association Polysticho lonchitis-Fagetum and its new subassociations ericetosum carneae, cardaminetosum trifoliae, luzuletosum niveae, luzuletosum luzuloidis, calamagrostietosum variae, allietosum victorialis, adoxetosum moschatellinae, stellarietosum nemorum and several new variants. The altitude of the studied stands is predominantly 1400 to 1550 m (the upper line is at 1660 m); they occur at all aspects, frequently on steep and very steep slopes, mainly on limestone and dolomite limestone, the predominant soil type is rendzina. These stands are species rich (on average 61 species per relevé, altogether more than 500 vascular plants) and have many species in common with the stands of associations Rhododendro hirsuti-Fagetum and Rhodothamno-Laricetum.

Zemljevid Jezersko - 1 : 25.000 obsega območje občine Jezersko, ki je idealno izhodišče za obiskovanje priljubljenih gorniških ciljev kot so Grintovec, Rinke, Velika Baba, Ledinski vrh, Pristovški Storžič, Virnikov Grintovec, Storžič in mnogi drugi. Območje ponuja še mnogo izletniških ciljev, primernih tudi za družine z mlajšimi otroki: sprehod po dolinah Ravenske in Makekove kočne, izlet do partizanske bolnice, izvira kisle vode, Ankovih slapov, Stare cerkve, lovske koče pod Velikim vrhom, skladov lehnjaka in še in še.

Planinski zemljevid Kamnik in okolica - 1 : 25.000 je najboljši za raziskovanje vrhov in poti nad Kamniško Bistrico in Tuhinjsko dolino ter še vedno živih in očarljivih planin Velike planine, Menine planine in južnega dela Dleskovške planote. Nad njimi boste našli priljubljene izletniške in planinske točke s številnimi kamniškimi hišnimi vrhovi in znamenitostmi.

Planinski zemljevid Julijske Alpe – 1 : 50.000 praktično celotno območje visokogorja Julijskih Alp. Zahodni rob zemljevida se konča s Fojdo, Dunjo in Tabljo v Italiji, Bledom in Sorico na vzhodu, medtem ko severni rob določajo Karavanke, južnega pa Baška grapa, s Tolminom in Matajurjem.

Pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih rastlin se srečujemo z vprašanjem, kako ravnati z ostanki rastlin, ki pri tem nastanejo. Preučili smo možnosti ravnanja znotraj obstoječe zakonodaje, upoštevajoč razmnoževalne sposobnosti posamezne vrste. Za zeleni del rastlin brez korenin, cvetov ter plodov je večinoma primerno že hišno kompostiranje, večjo skrb pa zahtevajo reproduktivni deli rastlin. Ustrezno ravnanje z rastlinskimi ostanki s prisotnimi cvetovi, semeni in/ali koreninami je med vrstami različno. Po zbranih podatkih se verjetno v večini primerov reproduktivni deli rastlin ustrezno razgradijo že pod pogoji, ki jih morajo zagotavljati kompostarne in bioplinarne, vendar pa manjkajo ciljne raziskave, ki bi to z gotovostjo potrdile.

V prispevku so predstavljeni različni vidiki in priporočila za trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem (na primeru pohodništva, gorskega kolesarjenja, vožnje s štirikolesniki in vožnje z motornimi sanmi) upošteva specifične geografske razmere za posamezno vrsto rekreacije na prostem, varovalni režim zavarovanega območja in zakonodajo. Zapisana izhodišča so namenjena oblikovanju priporočil pri načrtovanju razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanem območju. V prispevku ocenjujemo, predvsem z vidika domačinov in obiskovalcev, katere oblike rekreacije na prostem so v Triglavskem narodnem parku trajnostne.

Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam. Oddaja predstavi projekt LIFEGENMON, v katerem strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije spremljajo genetsko raznolikost jelke in bukve in ugotavljajo, kako to pestrost ohraniti in uporabiti v prid gozdu. V prihodnosti bo predvsem bukev, kraljica slovenskega gozda, nadomestila občutljivo smreko na rastiščih, kjer je z gotovostjo pričakovati ostrejše razmere zaradi sprememb podnebja.

Dokumentarna serija Naravni parki Slovenije odkriva še neraziskane kotičke naše domovine.

Opisane poti, izleti in ture vas popeljejo na 45 čudovitih planinskih ciljev, med katerimi bo prav vsak našel nekaj zase. Lahki izleti so pisani na kožo tudi mlajšim planincem, za izurjene gornike pa sta avtorja pripravila nekaj opisov zavarovanih plezalnih poteh – feratah, in dodala za pest tur, zabeljenih z brezpotjem, kjer »tišina šepeta«.

In already known localities in the Julian Alps (Mangart, Malo Polje, Zeleno Jezero, Blehe under Šoštar) and in several new ones (Loška Koritnica, Bavh, Spodnji Lepoč, Mlinarica, Konjska planina, Mali Babanski Skedenj) we inventoried the stands along the subalpine-alpine springs and spring areas where Carex frigida frequently occurs as the predominant vascular plant. We classified them into the following associations: Saxifrago aizoidis-Caricetum ferrugineae, Caricetum davallianae s. lat., Ranunculo traunfellneri-Paederotetum luteae, Carici frigidae-Petasitetum albi (alliance Adenostylion alliariae) and Palustriello decipientis- Caricetum frigidae (alliance Cratoneurion). The latter two were described as new. Based on comparisons with similar communities along mountain springs we discussed the most appropriate classification of the latter into higher syntaxonomic units.

Planinsko-zgodovinski vodnik Meja na razvodnici, je posebnost. V vodniku so namreč opisani dostopi do vseh 61 glavnih mejnikov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije. Po sto letih v naravi najdemo približno dve tretjini glavnih mejnikov, tretjina pa jih je bila uničena ali odpeljana. Vendar pri hoji do lokacij, s katerimi je bila meja med obema vojnama razdeljena sektorje, ne iščemo zgolj betonskih stebričkov. Cilj obiska opisanih točk ni povezovalen, da bi rapalsko mejo prehodili po mejni črti, kajti takšna hoja bi razkrila le tehnično težavnost trase. Poti po njej namreč ni, in je nikoli ne bo.

Med vsemi vabili so najbolj privlačne knjige, ki govorijo o slovenskih pravljicah, in še posebej tiste, ki nam pripovedujejo o naših gorah. Naša knjiga nas vodi po poti ljudskih pripovedi ob Savi – od ljubljanskega zmaja do podkorenske pehtre babe – po desnem bregu reke navzgor in po levem bregu reke spet nazaj v Ljubljano. Dolga stoletja je ljudstvo, ki je živelo v teh krajih, iskalo in tudi našlo odgovore na vprašanja: Le kdo je zgradil tako velike gore? Velikani! Kdo povzroča potrese? Zmaji! Kdo pa je napolnil Blejsko jezero? Vile! Zakaj so Triglavske gore tako kamnite in razrite? Razril jih je užaljeni Zlatorog s svojimi zlatimi rogovi.