Digitalna knjižnica

Gre verjetno za najpopolnejši izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, bogato opremljen s fotografijami, ki prikazujejo vso lepoto in pestrost pokrajin onstran meje. Dvojezični zemljevidi z vrisanimi poteki opisanih izletov pripomorejo k preglednosti in lažji orientaciji.

Vodnik Škofjeloško in Cerkljansko hribovje opisuje vrhove, dostope in planinske koče obravnavanega območja. Predstavljene so tudi obhodnice, podanih je več predlogov za izlete in ture, prečenja in krožnih poti.

Knjiga, ki je nastajala sedem pravljičnih let, raziskuje svet v zamejstvu, naredi krog po robu, ki je kot vmesni prostor; ne le med državami, ampak tudi med resnico in legendami. To je pripoved o etnologiji, arhitekturi, umetnosti, zgodovini, antropologiji, botaniki, geografiji in najpomembnejši vedi od vseh, radovednosti. Avtorica hodi po osamljenih poteh, za katere se včasih zdi, kot da vodijo v neke druge svetove, kot da skozi njih vstopa v drugo dimenzijo, v preteklost, v starodavnost, v višave, v podzemlje.

Dva popotnika v družbi legendarnega alpinista (Viki Grošelj) in zagretih pohodnikov v deželi, ki te pričaka s kulturnim šokom na eni strani ter nepopisno lepoto in mirom na drugi strani. Njihova skupna točka je ljubezen do gora. Dežela, ki te najprej šokira, potem odbija, nato pa neizmerno privlači, tako kot gore, ki so gospodarice tega dela sveta. S posebno energijo prežeta dežela, kjer sanje lahko postanejo resničnost. Zatorej poklon Himalaji, ki te s svojo neverjetno energijo privlači, odvrne ali pa sprejme v svoje domovanje.

Zavarovana območja povsod po svetu so vsako leto zelo obiskana in turisti na območju ostanejo različno dolgo. Največjo obremenitev okolja dosežejo v obdobju toplejšega vremena in takrat se lahko povprečen obisk poveča. V Sloveniji imamo 13,2 % zavarovanih območij. Triglavski narodni park (v nadaljevanju TNP) je edini narodni park v Sloveniji in zavzema 4,1 % Slovenije ter hkrati spada med zelo obiskana območja. Bil je zavarovan z namenom varovanja narave in kulturne dediščine. Območje TNP obiskovalcem omogoča različne vrste aktivnosti, pri čemer se pojavljajo številne težave, ki so odraz povečanega obiska. Obisk parka se iz leta v leto povečuje, kar predstavlja povečan pritisk na okolje in lokalne skupnosti, ki v parku živijo. Točno število obiskovalcev ni znano, zato je potrebno sprotno spremljanje podatkov o obisku, ki so na voljo, ter še posebej spremljati stanje v okolju, torej tako kvantitativne kot kvalitativne podatke, na podlagi katerih upravljavec z namenom zagotavljanja ugodnega stanja okolja in pozitivne izkušnje obiskovalcev ob obisku parka oblikuje ukrepe za usmerjanje obiska.

V doktorskem delu so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, zakonodajo in varovalne režime zavarovanih območij. Zapisana izhodišča in priporočila so podlaga za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja teh aktivnosti.

V tej številki časopisa si lahko preberete: Mirna območja; Do skrivnosti življenja divjega petelina s telemetrijo; Začetek okrevanja visokogorskega ekosistema; Risi se vračajo, tudi na Gorenjsko; Bohinjski stavbni tip; Tipologija bohinjskih planin; Gradnja na suho v alpskem prostoru; Sodelovanje Biosfernih območij Slovenije; Biosferno območje Julijske Alpe s številnimi novostmi za mlade in širšo javnost; Novelacija Razvojnega načrta.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Ni malo takih, ki izkoristijo vsako priliko, da bi šli v naravo, na izlet ali samo na krajši sprehod, velikokrat tudi ne glede na to, kakšno je vreme. Samo da so na čistem zraku, obdani z brezskrbnim žvrgolenjem ptic, lazenjem žuželk po travniških cvetlicah, kamni, ki se nastavljajo žgočemu soncu ali deževnimi lužami, ki sramežljivo usihajo. Da bi lahko človek vse to opazil, mora biti sproščen in nikamor se mu ne sme muditi. Ko je takšen, je tudi spravljen s seboj in z življenjem, ki ga živi. V ljudeh, ki jih srečuje, ne vidi slabega, kvečjemu opazi kakšno njihovo nerodnost. Kje se torej človek najbolj spočije ali poživi utrujena duha in telo, če ne prav v naravi? Četudi živi v še tako lepem in udobnem domu, ali obstaja kaj takega, kar bi lahko nadomestilo neopisljivo harmonijo, lepoto in zdravilno moč narave?

Kako se orientiramo, zakurimo ogenj, postavimo bivak in izvajamo druge preživetvene tehnike, ki nas bodo v primeru, da se izgubimo, pripeljale nazaj v civilizacijo.

V zloženki najdete informacije o Poti Triglavske Bistrice v dolini Vrata. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.

V tej zloženki najdete informacije o Mangrtski cesti in pestrosti njenega rastlinskega in živalskega sveta.