Digitalna knjižnica

V tej zloženki najdete informacije o Pokljuški soteski in pestrosti njenega rastlinskega in živalskega sveta.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji so predstavljene tipične rastlinske in živalske vrste izbranih habitatov Triglavskega narodnega parka.

V tej zloženki najdete informacije o različnih pohodniških poteh v parku ter rastlinskih in živalskih vrstah, ki jih lahko na poti srečate. Zloženka vsebuje tudi pravila obnašanja v parku in je v angleškem jeziku.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Ko se je kopno, ki mu pripada tudi današnje ozemlje Kostarike, pred tremi milijoni let dvignilo iz morja, je povezalo življenje dveh velikih celin. Razplamtela se je ena najbolj vročih točk biološke raznovrstnosti na Zemlji. Nikjer na svetu ni toliko habitatov kot v Kostariki, majhni deželi na mostu med Severno in Južno Ameriko. Na ozemlju, ki je le dvakrat večje od Slovenije, živi toliko vrst, da predstavljajo skoraj 5 % svetovne biotske raznovrstnosti. Kostariški neokrnjeni pragozdovi so dom 500.000 rastlinskim in živalskim vrstam. Med njimi so tudi tiste z vrha seznama ogroženosti, kot npr. priljubljena ara macao. Film nas popelje skozi nastanek tropskega deževnega gozda, ki v svojih divjinah skriva mnogo čudes, eksotičnost, smrtonosnost in neverjetno iznajdljivost rastlin in živali. Bogato življenje tropskih favne in flore s strokovnimi razlagami pospremita strokovna sodelavca filma prof. dr. Marina Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo in prof. dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let vodita strokovne študentske odprave v ta mali raj na Zemlji.

TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Življenje v Kostariki je močno zaznamovala ameriška korporacija United Fruit Company (UFC). S krčenjem gozdov za vzpostavitev plantaž bananovcev je globoko zarezala v tropsko življenjsko okolje. Pehanje za dobičkom in intenzivna reja goveda sta kostariške gozdove sklestila, da so pokrivali komaj 26 % države, uničila sta primarne habitate in razdrobila gozdne površine. Ko je UFC zapustila Kostariko, je za seboj pustila na tisoče brezposelnih ljudi in stotine hektarjev opustelih plantaž. Kostaričani so nekaj opustelih plantaž zamenjali s plantažami oljnih palm in ananasa, ostalo pa so s pomočjo mednarodnih nevladnih organizacij začeli pogozdovati in otoke sekundarnega tropskega gozda povezovati v biološke koridorje, po katerih lahko prehajajo rastline in živali. Tropski ekosistemi pa niso le dom 85 % živih vrst, marveč so tudi pljuča našega planeta. Eno tropsko drevo na leto namreč vsrka skoraj 12 kg ogljikovega dioksida. Zato s pogozdovanjem opustošenih območij tudi znižujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Film nas popelje skozi ponovni brst tropskega gozda na opustelih plantažah in travnikih ter predstavi najpomembnejše izzive pogozdovanja tropske znanstveno-raziskovalne postaje v srčiki tropskega deževnega gozda v La Gambi.

Zakaj se visoka šotna barja na Pokljuki imenujejo visoka in kaj barja sploh so? Kakšen je njihov naravovarstveni pomen? Katere so njihove ekološke posebnosti? Tanja Menegalija iz Triglavskega narodnega parka vam bo odgovorila na vsa ta vprašanja, vam predstavila rastline in živali ter aktivnosti, ki bodo potekale na Pokljuških barjih v okviru projekta VrH Julijcev.

Koconoge kure imajo rade borovnice. In ko si ustvarjajo družino, potrebujejo mir. Čeprav je za celotno družino Galliformes značilna prilagodljivost na ekstremne razmere, jih najbolj ogroža prav človekova dejavnost. Ker jih želimo zaščiti in vzpostaviti sožitje, je nujno, da znanje, ki ga imamo o njih, vključimo tudi v dobre prakse uživanja na prostem (ena od takšnih aktivnosti je vpeljevanje mirnih območij). Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je pripravil zanimivo predavanje o skrivnostih divjega petelina in belke, s katerima se ciljno ukvarja v okviru projekta VrH Julijcev.

Kaj so to mirne cone? Kakšne posledice imajo lahko naše dejavnosti na prostoživeče živali v njihovih najbolj občutljivih obdobjih? Kako izboljšati stanje vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku? Na ta, in še mnogo drugih pomembnih vprašanj, boste našli odgovore v strokovnem predavanju biologa in naravovarstvenika Andreja Ariha v okviru projekta VrH Julijcev.

Strokovno botanično predavanje o alpski možini Vabljeni k poslušanju strokovnega predavanja dr. Petra Skoberneta o Kraljici Alp, eni najlepših gorskih rož. Alpska možina je zavarovana endemična rastlinska vrsta, ki na kamnitih tratah cveti od julija do septembra. Najdete jo lahko tudi ob poteh naravnega botaničnega vrta Črna prst. Hvala vsem, ki imate pozitiven odnos do narave in alpske možine!

Disturbance to ecosystems in parks and protected areas from nature-based tourism and recreation is increasing in scale and severity, as are the impacts of climate change—but there is limited research examining the degree to which these anthropogenic disturbances interact. In this perspective paper, we draw on the available literature to expose complex recreation and climate interactions that may alter ecosystems of high conservation value such that important species and processes no longer persist. Our emphasis is on ecosystems in high demand for tourism and recreation that also are increasingly experiencing stress from climate change. We discuss the importance of developing predictive models of direct and indirect effects, including threshold and legacy effects at different levels of biological organization. We present a conceptual model of these interactions to initiate a dialog among researchers and managers so that new research approaches and managerial frameworks are advanced to address this emerging issue.

V turobnem jutru zgodnjega poletja se po znameniti bohinjski progi z vlakom peljem v službo na Primorsko. Živahno je tokrat v vagonu in prisluhnem. Slišim imena Stržišče, Znojile, Obloke, Grahovo, Podmelec … Ali veste, kje je to? Tam nekje nad pozabljeno Baško grapo. Skupinica z navdušenjem pripoveduje o svoji hoji po Juliani. Danes je pred njimi etapa Grahovo–Most na Soči. Lepo z vlakom z Bleda in tako načrtujejo tudi vrnitev v poznem popoldnevu.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji so združene nekatere dobre prakse, ki se izvajajo na Biosfernem območju Julijske Alpe in katere so in bodo zgled tudi drugim.