Digitalna knjižnica

maPZS je spletna aplikacija Planinske zveze Slovenije, namenjena načrtovanju in izvedbi izletov po slovenskih planinskih poteh. Vsebuje podatke o več kot 10.000 kilometrih markiranih planinskih poti, ki jih vzdržuje 215 slovenskih planinskih društev. Podatki aplikacije maPZS so ažurni, saj se dnevno črpajo iz katastra planinskih poti PZS. Doma, na računalniku si lahko na zemljevidu izberete izlet ali turo glede na dolžino, območje, vaše sposobnosti in letni čas.

V vodniku je opisanih 76 najpomembnejših in najzanimivejših plezalnih poti v Sloveniji in zamejstvu, v Zahodnih Julijskih Alpah in na avstrijski strani Karavank.

Monografija Gore Slovenije je udobno izhodišče za vse, ki želite pobegniti iz napornega vsakdana v gorsko naravo. Deseti vodnik Andreja Stritarja – priznanega gorniškega pisca!

Ljubezen - odpovedovanje svobodi, svoboda - sprejemanje brezpogojne ljubezni Knjiga nas s hitrim tempom popelje v vsakdan vrhunskega športnika Kiliana Jorneta, poglobljena razmišljanja pa nam odstrejo pogled v njegovo notranjost, ki jo prežema predvsem rahločutna povezanost z gorami, stkana v otroštvu. Kilian Jornet nam v svoji tokratni knjigi razkriva zgodbo o Everestu. Nekoliko naveličan neprestanih tekmovanj in medijskega pompa okoli njih in sebe se odloči za nov projekt, Summits of My Life (Vrhovi mojega življenja). Projekt čim hitreje priti na nekaj kultnih vrhov sveta (večinoma najvišjih vrhov celin) mu še vedno zagotavlja medijsko pozornost, od katere seveda živi kot profesionalni tekač in alpinist, hkrati pa mu omogoča precej bolj samotno delovanje, kar je najbližje njegovemu bistvu. Končni cilj projekta je hiter vzpon na Everest, ki Kilianu tudi uspe.

Delo predstavlja prvo kompleksno obravnavanje alpinistične zgodovine in prav tako tudi aktualne problematike, zato ji s tega vidika v svetovnem merilu ni para. S ponosom lahko rečemo, da sta v pričujoči knjigi omenjani tudi Slovenki, Marija Frantar z vzponoma na Nanga Parbat in Kangčendzengo in Marija Štremfelj, prva in do zdaj edina Slovenka na Everestu, ter njen vzpon na Broad Peak.

Marija in Andrej Štremfelj sta se objela na vrhu sveta kot prvi zakonski par v zgodovini himalajskih vzponov. 7. oktobra 1990 sta Marija in Andrej z roko v roki stopila na 8848 m visoko streho sveta. Marija je bila kot prva Slovenka, tretja Evropejka in 13. ženska na svetu, ki ji je to uspelo. Andrej je enajst let pred tem, 13. maja 1979, že stal tam.

Voytek Kurtyka ostaja eden največjih alpinistov vseh časov. Rodil se je leta 1947 in bil eden najvidnejših akterjev zlate dobe poljskega himalajizma. S svojim vizionarskim pristopom je opravil mnoge pomembne vzpone: prečenje celotnega masiva Broad Peaka, bliskovito hitra vzpona na Čo Oju in Šiša Pangmo v »nočnem golem« slogu in zahodna stena Gašerbruma IV v alpskem slogu, kar je morda njegov največji dosežek. Njegova smer na Gašerbrum IV, ki so jo mnogi poimenovali »vzpon stoletja«, je še vedno brez ponovitve. Na vrv se je najpogosteje navezal z alpinističnimi legendami svojega časa: poljskim himalajcem Jerzyjem Kukuczko, švicarskim gorskim vodnikom Erhardom Loretanom in Britancem Alexom MacIntyrejem.

Avtorica nas skozi svoja doživetja, izkušnje in videnja popelje na tri alpinistične odprave pod visoke himalajske gore.

Dušan Škodic, pisec zabavnih planinskih prigod Smeh z gora, bralce spomni na čas avtobusnih voženj do izhodišč, srečanj z obmejnimi graničarji ali iskanja družic na planinskih portalih. Dobršen del zbirke pa vseeno obravnava klasične planinske prigode in nezgode v planinskih kočah, ob nežnih srečanjih in prigodah z gorniškimi »poznavalci«. Zgodbe dopolnjujejo odlične ilustracije Milana Plužareva.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. V tej publikaciji je predstavljena tipologija planšarskih objektov skozi umestitev stavb v prostor in na zemljišče. Strokovno je utemeljena izbira značilnih gradiv in predstavljena tehnika gradnje, s prikazom dobrih in slabih primerov so tudi podane konkretne usmeritve za vzdrževanje in obnovo objektov.

Javni zavod Triglavski narodni park izdaja tudi priložnostne publikacije. Ta publikacija je del prizadevanj za ohranjanje oziroma dvig prostorske kulture na območju Triglavskega narodnega parka. Predlagane usmeritve želijo vzpostaviti ravnovesje med potrebami prebivalcev, ki se skozi evolucijo načina bivanja oziroma bivalnih navad spreminjajo in vedno odražajo tudi v prostoru, ter ohranjanjem čim bolj skladne in trajnostne podobe prostora.

Slovenija ima zelo dobre možnosti za razvoj ekoturizma zaradi vseh naravnih danosti in zelenih območij. V zaključnem projektu obravnavamo razvoj ekoturizma in ponudbo ekoturističnih proizvodov na območju Triglavskega narodnega parka. Najprej smo definirali pojma ekoturizem in trajnostni turizem ter predstavili območje, na katerem smo se osredotočili na naravne in kulturne znamenitosti. Preučili smo ekoturistično ponudbo in organizacije, ki vplivajo na razvoj Triglavskega narodnega parka, in izpostavili njihovo delovanje, naloge in posebnosti. Podrobneje smo opisali primere dobrih praks na območju Triglavskega narodnega parka. Nazadnje smo se posvetili intervjuvanju odgovornih za razvoj turizma na območju in nekaterim ponudnikom ekoloških turističnih storitev ter ponudili usmeritve za nadaljnji razvoj ekoturizma na območju Triglavskega narodnega parka.