Digitalna knjižnica

V prispevku so opisani cilji projekta VrH Julijcev.

V studiu Prvega smo gostili dr. Aleša Smrekarja in mag. Miho Pavška z Geografskega Inštituta Antona Melika. Mag. Miha Pavšek in dr. Aleš Smrekar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o izginjanju Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, edinih na južni strani Alp, varovanju okolja, vplivu turizma.

V tej številki si lahko, poleg namigov kaj početi v parku in napotkov za obisk, preberete tudi: Spoštljivo in odgovorno obiskovanje zimske narave; Pr' Psnak- ekološka kmetija; K' bo ankret prtisnov mraz.

Električna energija je danes nepogrešljiv del vsakdanjega življenja. Visoko razvite tehnologije pridobivanja in distribucije električne energije zagotavljajo dobavo z visoko zanesljivostjo in razpoložljivostjo, zato se redkokdaj sprašujemo, kje, kdaj in kako električno energijo dejansko uporabljamo

V tej številki časopisa si lahko preberete: Forum zainteresirane javnosti; Dejavnosti na visokogorskih jezerih v letu 2019; Odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov; Velike zveri; Naravovarstveni nadzor v poletni sezoni 2019; Nova arheološka odkritja; Način branja prostora; Stavbna tipologija- zgornjesavski stavbni tip; Približajmo biosferna območja prebivalcem; Spremljanje in usmerjanje obiska; Skupnost šol Biosfernega območja Julijske alpe 2019/20; Nadzorniku iz ZDA k srcu prirasle JUlijske Alpe.

Znanstveno izobraževalni časopis obravnava prispevke, ki se nanašajo na raziskovanje in varovanje žive in nežive narave ter materialne in nematerialne kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka in na širšem območju Julijskih Alp. Strokovno posega v naravoslovje, družboslovje in povezovalne vede. Prispevki so v obliki znanstvenih člankov in kratkih novic. Acta triglavensia je nadaljevanje Triglavskih razgledov. 

Ena od novosti prihodnjega leta bo, da nekatera območja na Pokljuki ne bodo več prosto dostopna. Bodo pa na začetku planote odprli info točko, kjer bodo na voljo vse informacije, kam in kako po Pokljuki. Razlog je predvsem varstvo koconoge kure oziroma divjega petelina, ki ga je Fran Saleški Finžgar imenoval ‘kralj ptic’ za Ivana Tavčarja pa je bil ‘gozdne perutnine vladar’. Več o petelinu, pa tudi o tem, kako je na Pokljuki z alpskim svizcem, nam je povedal Andrej Arih, vodja oddelka za naravo v javnem zavodu Triglavski narodni park.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Pot pod noge; Varno v gore; Visoka greda je zakon; Biodiverziteta v Trenti; Raznolika narava, raznolike hiše.

Izvajanje športnorekreacijskih aktivnosti v Triglavskem narodnem parku se iz leta v leto povečuje. To terja svoj davek in povečuje pritisk na naravno okolje. Edini narodni park v Sloveniji je zaradi svoje izjemne narave priljubljena destinacija mnogim tujim in tudi slovenskim državljanom. Ker živimo v času modernih tehnologij, veliko športnih navdušencev v Triglavskem narodnem parku svoje aktivnosti beleži z raznimi aplikacijami. Ena izmed najpriljubljenejših je Strava. Tu lahko vsak uporabnik dostopa do baze podatkov, ki prikazuje pojavljanje različnih športnih aktivnosti v prostoru. Raziskava temelji na podrobni analizi baze podatkov aplikacije Strava, na tako imenovanih toplotnih mapah. Osredotoča se na najbolj obremenjena območja s pohodništvom, gorskim kolesarstvom in vodnimi športi v Triglavskem narodnem parku, kje prihaja do prekrivanj obremenjenih poti z mirnimi conami in kje v parku prihaja do kršitev zakonodaje. V zadnjem delu je predstavljena rešitev problematike nepoznavanja dopustnosti izvajanja športnorekreacijskih aktivnosti v parku. Glede na vedno večji obseg izvajanja športnorekreacijskih aktivnosti bi bilo smiselno stanje v prostoru prek dane aplikacije stalno spremljati in s pomočjo rezultatov usmerjati športne aktivnosti v parku.

Raziskali smo različne oblike vegetacije v krnicah dveh dolin v Julijskih Alpah, Zadnjici in Kotu, ki nastajajo na pobočnem grušču in nanje odločilno vplivajo vsakoletni snežni plazovi. S fitocenološko analizo smo lahko prepoznali naslednje grmiščno-gozdne razvojne stopnje: Saliceteum eleagno-purpureae hieracietosum porrifoliivar. Achnatherum calamagrostis, Homogyno sylvestris-Salicetum glabrae, Polysticho lonchitis-Rhamnetum fallacis,Rhododendro hirsuti-Laburnetum alpini, Rhodothamno-Laricetum deciduae anemonetosum trifoliaein Rhododendro hirsuti-Fagetum sylvaticaevar. Sorbus chamaemespilus. Na nesprijetih rečno-ledeniško nanosih v dolini Kot pa smo ugotovili naslednje sukcesijske stopnje: Salicetum eleagno-purpurae hieracietosum porrifolii var. Pinus mugo, Amelanchiero ovalis-Pinetum mugo laricetosumin Rhododendro hirsuti-Fagetum sylvaticae petasitetosum paradoxi.

Kras, ta majhna pokrajina pred morjem, je dobesedno prepreden z zidovi. Kot nekakšen srebrn pajčolan so stkani okrog vasi, okrog pašnikov in travnikov in se kot nadzemeljske korenine zgodovine vzpenjajo v hribovje, med grmovje, skale in drevesa. Na tisoče kilometrov zazidanega kamenja, oblikovanega v zid, je Kraševec izkopal ali razbil in zložil v zid, ki je postal mejnik in branik njegove zemlje. Danes je to naša dediščina kulturne krajine, ki jo varujeta in obnavljata Boris Čok iz Lokve in Vojko Ražem iz Bazovice.