Digitalna knjižnica

Humans profoundly affect animal distributions by directly competing for space, not only transforming, but actively using their habitat. Anthropogenic disturbance is usually measured via structural proxies such as infrastructure and land use that overlook the impact of human presence, or functional disturbance. In this study, we propose a methodology unifying two paradigms, human mobility and animal movement, to fill this gap. We developed a novel spatially-explicit index of anthropic disturbance, the Cumulative Outdoor activity Index (COI), and validated it with ground truth observations derived from camera trapping (r = +0.63, p < 0.001). Building on previous work from Peters et al. (2015, Biol. Cons. 186, 123–133) on a Critically Endangered brown bear population in the Alps, we used Resource Selection Analysis to assess the influence of different forms of anthropogenic disturbance on the relative probability of habitat selection. The intensity of COI provided an effective measure of functional anthropogenic disturbance, and it outperformed all alternative and commonlyused proxies of structural disturbance in predicting bear habitat use. Our predictions suggest that brown bear shrinks its ecological niche as a consequence of intense human use of otherwise suitable habitat. These constraints may limit the potential range expansion of bears to establish a viable Alpine-Dinaric metapopulation. Conclusive conservation and future land use planning towards human-wildlife coexistence should account for the functional presence of humans on the landscape. The proposed COI could help determine where mitigation measures should be enforced.

Omogočanje obiskovanja in doživljanja Triglavskega narodnega parka na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji območja, je ob varstvu narave, ohranjanju kulturne dediščine, raziskovanju ter okoljski vzgoji in izobraževanju eden od ključnih ciljev parka. Zaradi vedno bolj množičnega obiska in raznovrstnosti oblik rekreacije je spremljanje obiska nujno, prav tako pa tudi določitev ukrepov, ki bodo pripomogli k ohranjanju ugodnega stanja okolja, ob tem pa tudi k doseganju pozitivne izkušnje obiskovalcev. Javni zavod Triglavski narodni park je dne 24. septembra 2020 o aktivnostih za spremljanje obiska v Triglavskem narodnem parku preko spleta pripravil predstavitev za širšo javnost.

Deset let je minilo od izida knjige Albin Belar, pozabljen slovenski naravoslovec (založba Didakta, 2010). Napisala sva jo z danes žal pokojnim Renatom Vidrihom, doktorjem geologije, nekdanjim direktorjem Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje, mojim nepozabnim prijateljem. Ob deseti obletnici izida predstavljam profesorja Belarja (1864–1939) naši planinski javnosti.

Slovenski planinski muzej (SPM) v Mojstrani je spomenik dosežkov slovenskega alpinizma, planinske poti slovenskega naroda. Sedmega avgusta letos, ko je praznoval tudi Aljažev stolp vrh Triglava 125 let, je muzej slovesno praznoval deseto obletnico uspešne poti, ki je več kot upravičila dolgoletna prizadevanja slovenskih planincev za njegovo postavitev. Pogovor z Ireno Lačen Benedičič.

V Združenih državah Amerike je devetinpetdeset narodnih parkov, ki so med seboj precej oddaljeni. Ker smo bili časovno omejeni, smo se odločili za ogled območja Velikega kroga/Grand Circle, ki se nahaja v jugozahodnem delu ZDA. Tu je zgoščenih največ narodnih parkov, obiščemo pa jih lahko po bolj ali manj krožni poti. Obsegajo južni del držav Utah in severni del Arizone.

Vodnik za mlade obiskovalce Triglavskega narodnega parka je namenjen otrokom, da na preprost in razumljiv način izvedo veliko novega o fantastični raznolikosti življenja – biodiverziteti. V tej številki časopisa si lahko preberete: Pot skozi raznolikost- Pohodniška pot Juliana; Iz življenja naravovarstvenega nadzornika; Varno v gore; Skupaj za Alpe- podnebne spremembe; Stop plastiki za enkratno uporabo.

Prvi slovenski avto naj bi se imenoval Triglav, med starejšimi zapisi naše najvišje gore so Terglau, Terglou, Terklou. Triglav se kot eden izmed največjih slovenskih simbolov kaže tudi v jeziku. Obrisi njegovega poimenovanja segajo skoraj tisoč let v zgodovino. Med starejšimi zapisi so Terglau, Terglou, Terklou. V novejšem času smo po Triglavu poimenovali številne pojave, med njimi naj bi se prvi slovenski avto imenoval Triglav, nekaj poimenovanj pa je še danes tudi v državah nekdanje Jugoslavije: Triglavska ulica je v Šibeniku, Karlovcu, Beogradu in Nišu. O Triglavu kot jezikovnem fenomenu v ponovitvi pogovora z leksikologinjo Ljudmilo Bokal, soavtorico splošnih in terminoloških slovarjev.

Modus operandi pohodnikov z zadostno moralno ozaveščenostjo in tistih, ki razumejo izkoriščanje narave in varovanje v prid etike, je ključen za ohranjanje in spoštovanje narave kot take. Naravna dediščina in vrednote niso samoumevne, in kdo se tega ne zaveda bolj kot skrbniki Triglavskega narodnega parka (TNP). Kot simpatizerka projekta »Vrh Julijcev«, v katerem TNP s partnerji celostno obravnava problematiko Dvojnega jezera v Dolini Triglavskih jezer, in študentka naravovarstva bi rada izpostavila pomembnost čimprejšnjega in učinkovitega ukrepanja pri varovanju tega visokogorskega jezera, ki je v smislu biodiverzitete, redkosti in avtentičnosti resnično bogastvo Slovenije in tudi Evrope.

Brez velike svetovne pozornosti se v Vzhodnem Kongu dogaja ena najhujših humanitarnih katastrof moderne dobe. Pozornost svetovnih medijev je za nekaj časa pritegnil izbruh vulkana Nyiragongo januarja 2002, ko je lava prodrla v gosto naseljeno mesto Goma. Po sledi katastrofe se v te kraje odpravita novinar in snemalec. Ob soočenju s silnim razdejanjem, ki ga je povzročila lava, ko je na desettisoče ljudi ostalo brez vsega, tudi brez pomoči države, gledalec spoznava, da je poglavitni vzrok za nesrečo in brezizhodnost tamkajšnjih prebivalcev vojna, ki že leta izčrpava deželo. Gre za donosno nasilje: vojna je le krinka za brezglavo ropanje ogromnih naravnih bogastev, po katerih slovi Kongo.

Si predstavljate, da bi pesem Oj Triglav, moj dom zadonela pod stavbo observatorija, pevski zbor pa bi se do tja pripeljal z zobato železnico? Verjetno težko. Triglav nam, Slovenkam in Slovencem, pomeni veliko več kot zgolj najvišjo goro naše države, pravi dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Prav lahko bi se namreč zgodilo, da bi se na vrh Triglava pripeljali z zobato železnico, si tam v observatoriju ogledali zvezde ter se zjutraj spustili s smučmi v dolino po eni izmed številnih smučarskih prog. In vendar je Triglav, simbol naše države, ostal tak, kakršnega smo dobili od naših prednikov. Samo po sebi se postavlja vprašanje, zakaj smo si kot svoj simbol izbrali ravno goro.